<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173400"><dc:title>Razvoj metode tekočinske kromatografije za ugotavljanje vsebnosti orientina, izoorientina in viteksina v rastlinskih vzorcih</dc:title><dc:creator>Bogataj,	Anamarija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tavčar,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kokalj Ladan,	Meta	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>flavonoidi</dc:subject><dc:subject>validacija</dc:subject><dc:subject>vsebnost</dc:subject><dc:subject>tekočinska kromatografija visoke ločljivosti</dc:subject><dc:description>Flavonoidi so sekundarni rastlinski metaboliti, ki se v kozmetičnih izdelkih uporabljajo kot kozmetično aktivne sestavine zaradi njihovega antioksidativnega in protivnetnega delovanja. Antioksidanti so v kozmetičnih izdelkih pomembni tudi za podporo fizikalno kemijske stabilnosti končnega izdelka.
Namen diplomskega dela je bil razviti ustrezno metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti, s katero bi lahko v različnih rastlinskih vzorcih analizirali in kvantificirali flavonoide: orientin, izoorientin in viteksin. S spreminjanjem časa trajanja metode in deleža naraščanje mobilne faze smo razvili metodo, s katero lahko kvantificiramo izbrane flavonoide. Metodo smo delno validirali in določili linearnost metode, točnost, natančnost, selektivnost, ponovljivost, določili pa smo tudi mejo detekcije in kvantifikacije.
Mobilna faza je sestavljena iz različnih deležev zmesi A in B. Zmes A smo pripravili iz vode, acetonitrila in trifluorocetne kisline (TFA) v razmerju 1000:20:1. V odstotkih navajamo delež zmesi B, ki je sestavljena iz acetonitrila, vode in TFA v razmerju 1000:20:1 po gradientnem programu s pretokom 2 mL/min: 0,01-1 min 0 %, 0-1,01 min 3 %, 1,01-45 min 8 %, 45-55 min 38 %, 55-55,01 min 100 %, 55,01-58 min 100 %, 58,01-60 min 0 %. Vzorce smo injicirali v reverzno fazno kolono v količini po 2 µL in jih detektirali pri valovni dolžini 254 nm. Selektivnost metode smo potrdili s primerno ločbo analitov na kromatogramu in ujemanju njihovih retencijskih časov s standardnimi referenčnimi spojinami. Linearnost smo potrdili s korelacijskim koeficientom, ki je pri rutinu, orientinu, izoorientinu in viteksinu znašal R2 ≥ 0,9993. Povprečne vrednosti točnosti so bile znotraj intervala ± 10 % po postopku priprave s steklenimi čolnički za kontrolne vzorce rutina nižjih koncentracij (94,903 %) ter po postopku priprave s plastičnimi čolnički, za kontrolne vzorce rutina nižjih koncentracij (92,64 %) in kvercetina (95,953 %). Ponovljivost ni odstopala od zgornje meje 5 % po postopku priprave s steklenimi čolnički za kontrolne vzorce rutina nižjih koncentracij (RSD = ± 1,38 %) ter po postopku priprave s plastičnimi čolnički, za kontrolne vzorce rutina nižjih koncentracij in kvercetina (RSD = ± 2,992 %, RSD = ± 3,531 %).</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-17 07:45:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173400</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
