Vpliv poklicne izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju na zdravje: pregled literature o vplivu dolgotrajne izpostavljenosti sevanju z nizkimi dozami na rakave in nerakave bolezni pri poklicno izpostavljenih delavcihSevšek, Tomaž (Avtor) Serša, Gregor (Mentor) Markelc, Boštjan (Komentor) Žager Marciuš, Valerija (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijapoklicna izpostavljenostionizirajoče sevanjerakkataraktakardiovaskularne bolezniUvod: Stohastičnih učinkov nizkodoznega ionizirajočega sevanja ni mogoče neposredno povezati s pojavom rakavih in kardiovaskularnih bolezni ter katarakte, zato so za ugotavljanje vplivov potrebne obsežne raziskave in statistične analize. Ker v Sloveniji primanjkuje tovrstnih študij, je pomembno pripraviti sistematičen pregled literature za boljše razumevanje tveganj in ozaveščanje izpostavljenih delavcev, ki delajo z viri ionizirajočega sevanja. Namen: Namen magistrskega dela je z analizo dostopne znanstvene literature ugotoviti, katere bolezni in zdravstveni parametri so najpogosteje povezani s poklicno izpostavljenostjo sevanju. Metode: V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom literature. Iskanje znanstvenih virov je bilo opravljeno v podatkovni bazi medicinskih člankov, kjer smo z uporabo izbranih ključnih besed pridobili 251 rezultatov, ki so bili primerni za natančnejšo analizo. Po treh stopnjah izločanja je bilo v končno analizo vključenih 37 znanstvenih prispevkov, ki so ustrezali vnaprej določenim vključitvenim merilom. Rezultati: Analiza literature je pokazala, da so pri poklicno izpostavljenih delavcih, ki delajo z viri ionizirajočega sevanja, nekatere vrste raka, kot so določene levkemije, tumorji osrednjega živčnega sistema, rak ledvic in rak dojke, statistično značilno pogostejše. Prav tako je analiza pokazala visoko pojavnost zadnje subkapsularne oblike katarakte pri delavcih, ki so dolgotrajno izpostavljeni sevanju, predvsem v zdravstvu. Razprava in zaključek: Povezave med poklicno izpostavljenostjo ionizirajočemu sevanju in kardiovaskularnimi boleznimi so bile manj enotne, pogosto celo obratno sorazmerne, kar bi lahko pojasnili z učinkom zdravega delavca, kar pomeni, da so manj zdravi posamezniki pogosto izključeni iz delovnega procesa. Rezultati magistrskega dela poudarjajo pomen natančne ocene kumulativne izpostavljenosti, dolgotrajnega spremljanja delavcev ter upoštevanja metodoloških omejitev in motečih dejavnikov pri interpretaciji povezav med ionizirajočim sevanjem in zdravstvenimi izidi. Potrebne so nadaljne raziskave, ki bi temeljile na izboljšanih podatkovnih bazah, večjih kohortah ter bolj enotnih analitičnih pristopih.[T. Sevšek]20252025-09-17 07:45:34Magistrsko delo/naloga173399sl