<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173325"><dc:title>Določanje protibiofilmskega delovanja knjižnice spojin Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani na Pseudomonas aeruginosa</dc:title><dc:creator>Rabzelj,	Karmen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hrast Rambaher,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Golob,	Majda	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>biofilm</dc:subject><dc:subject>Pseudomonas aeruginosa</dc:subject><dc:subject>protibiofilmske spojine</dc:subject><dc:subject>kristal vijolično</dc:subject><dc:description>Biofilmi predstavljajo eno glavnih težav sodobnega zdravstva, saj zaradi svoje odpornosti proti antibiotikom in imunskim sistemom gostitelja otežujejo zdravljenje okužb. Takšen način rasti omogoča bakterijam preživetje v neugodnih razmerah ter prispeva k nastanku kroničnih in ponavljajočih se okužb. Okužb, povezane z biofilmi, so posebej problematične v kliničnem okolju, kjer se pogosto pojavijo na površinah medicinskih pripomočkov, kot so katetri, umetni sklepi in vsadki, pa tudi v telesnih tkivih. Ena izmed najbolj raziskanih in klinično pomembnih bakterij, ki tvorijo biofilm, je vrsta Pseudomonas aeruginosa. Gre za bakterijo, ki je sposobna tvoriti goste in organizirane biofilme, odporne proti številnim antibiotikom, zaradi česar je pogost povzročitelj bolnišničnih okužb, zlasti pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom.
Namen magistrske naloge je bil ovrednotiti protibiofilmski potencial spojin iz knjižnice spojin Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani ter hkrati prispevati k razvoju metode za kvantifikacijo biofilma. Eden izmed ciljev je bila tudi optimizacija metode določanja protibiofilmskega delovanja izbranih spojin. Knjižnica je bila testirana na bakteriji vrste P. aeruginosa z namenom odkriti spojine, ki bi lahko zavirale tvorbo biofilma. Za kvantifikacijo biofilma smo uporabili metodo barvanja s kristal vijoličnim in določili delež njegove rasti z merjenjem absorbance pri 584 nm. 
Rezultati testiranj so pokazali, da nobena izmed testiranih spojin ni statistično značilno zavirala tvorbe biofilma v primerjavi s kontrolo. Kljub temu pa raziskava ponuja pomemben vpogled v vedenje bakterije P. aeruginosa v prisotnosti različnih kemijskih struktur, kar pomaga razumeti, kako bakterija reagira na različne spojine in zakaj zaviranje biofilma predstavlja velik izziv. Pomembno je poudariti, da smo z raziskavo uspeli vzpostaviti visokozanesljivo metodo, ki je primerna za nadaljnje testiranje večjih knjižnjic spojin in ima velik potencial za identifikacijo novih protibiofilmkih učinkovin. S tem potrjujemo zanesljivost uporabljenega eksperimentalnega modela, čeprav rezultati zaradi omejenega nabora spojin enkratnega testiranja ostajajo manj robustni. Takšni rezultati so kljub temu pomembni za oblikovanje prihodnjih strategij pri načrtovanju in testiranju novih protibiofilmskih spojin, saj nakazujejo na potrebo po večjih knjižnicah spojin, ponovljenih testiranjih ter razumevanju mehanizmov odpornosti biofilmov. Magistrsko delo tako prispeva k nadaljnjemu razumevanju izzivov, povezanih z razvojem učinkovin proti biofilmskim okužbam.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-16 08:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173325</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
