<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173321"><dc:title>Schopenhauer na temeljih budistične in hindujske filozofije</dc:title><dc:creator>Pinter,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>volja</dc:subject><dc:subject>predstava</dc:subject><dc:subject>osvoboditev</dc:subject><dc:subject>filozofsko-religijske tradicije</dc:subject><dc:description>Arthur Schopenhauer velja za enega izmed prvih zahodnih filozofov, ki je v svoje delo eksplicitno vključil elemente indijske misli. Čeprav ni imel neposrednega dostopa do mnogih izvirnih besedil, so njegove ideje o svetu kot volji in predstavi pokazale izjemne paralele s pojmi iz hindujske in budistične tradicije. Magistrsko delo predstavi indijsko filozofsko podlago, na kateri je nemški filozof gradil svoj filozofski sitem, pri čemer sta v ospredju moralno-etični in estetski vidik. Analiza zajema ključne pojme Schopenhauerjeve filozofije, kot so volja, predstava, želje in zanikanje volje ter estetska kontemplacija, ter jih primerjali s hindujskimi in budističnimi koncepti, kot so maja, sansara, nirvana, upadana in rasa. Glede na duh časa 19. stoletja, v katerem je Schopenhauer živel, so izpostavljene možnosti vpliva indijskih filozofij na zahodno filozofsko misel.</dc:description><dc:publisher>N. Pinter</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-16 07:45:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173321</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
