<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173320"><dc:title>Vloga empatije in slogov reševanja konfliktov pri pojasnjevanju zadovoljstva s partnerskim odnosom</dc:title><dc:creator>Kobilica,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hacin Beyazoglu,	Kaja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lep,	Žan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>partnerski odnosi</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo s partnerskim odnosom</dc:subject><dc:subject>empatija</dc:subject><dc:subject>slogi reševanja konfliktov</dc:subject><dc:subject>skladnost med partnerjema</dc:subject><dc:description>Zadovoljstvo s partnerskim odnosom predstavlja posameznikovo splošno in subjektivno vrednotenje kvalitete odnosa s partnerjem. Nanj vpliva veliko dejavnikov, med njimi tudi empatija in slogi reševanja konfliktov. Namen raziskave je bil preučiti, kako empatija ter posameznikovi in partnerjevi slogi reševanja konfliktov prispevajo k zadovoljstvu s partnerskim odnosom, ter raziskati, ali usklajenost med partnerjema pri uporabi teh slogov dodatno pojasnjuje partnersko zadovoljstvo. Raziskali smo tudi povezanost med slogi reševanja konfliktov in trajanjem partnerskega odnosa ter med slogi reševanja konfliktov in empatijo. V raziskavi je sodelovalo 351 udeležencev (83 % žensk, 17 % moških). Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega vprašalnika, ki je zajemal demografska vprašanja, Lestvico ocene partnerskega odnosa, Vprašalnik sloga reševanja konfliktov in Indeks medosebne odzivnosti. Rezultati hierarhične regresijske analize so pokazali, da kognitivna empatija, uporaba slogov umik, spopad, popuščanje ter razlika partnerjev v slogu popuščanje negativno napovedujejo zadovoljstvo v odnosu, medtem ko je uporaba pozitivnega sloga pozitiven napovednik zadovoljstva v partnerskem odnosu. Višja stopnja kognitivne empatije se je povezovala z večjo uporabo pozitivnega sloga in manjšo uporabo negativnih slogov reševanja konfliktov. S trajanjem odnosa se uporaba pozitivnega sloga zmanjša, poveča pa se uporaba umika in spopada. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju kompleksne dinamike partnerskih odnosov ter poudarja pomen empatije, slogov reševanja konfliktov ter medsebojnega vplivanja partnerjev pri pojasnjevanju zadovoljstva s partnerskim odnosom. Rezultati ponujajo pomembno izhodišče za nadaljnje raziskovanje ter razvoj intervencij, usmerjenih v krepitev partnerskih odnosov.</dc:description><dc:publisher>[N. Kobilica]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-16 07:45:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173320</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>