<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173268"><dc:title>Napovedovanje rečnega pretoka z metodami globokega učenja</dc:title><dc:creator>Furlan,	Petja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kristan,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ličer,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rečni pretok</dc:subject><dc:subject>padavine</dc:subject><dc:subject>globoko učenje</dc:subject><dc:subject>mehanizem pozornosti</dc:subject><dc:description>Zanesljivo kratko- do srednjeročno napovedovanje pretokov rek je aktualen
problem, kar potrjujejo vse pogostejši poplavni dogodki. Napovedovanje pretokov
je zahtevno zaradi kompleksnih časovnih in prostorskih dinamik med
rečnimi pretoki in meteorološkimi spremenljivkami, kot so padavine. Agencija
Republike Slovenije za okolje (ARSO) trenutno uporablja Hidrološki prognosti
čni sistem (HPS), ki problem rešuje s tradicionalnimi metodami, ki
temeljijo na fizikalnih enačbah. V nalogi predlagamo alternativnen pristop,
imenovan SIREN (Synoptic Information-based River Discharge Estimation
Network), ki temelji na moderni arhitekturi globokih nevronskih mrež, ki so
znane po svojem učinkovitem modeliranju kompleksnih vzorcev. Na realni
podatkovni zbirki je bil model SIREN podrobno analiziran in primerjan s
HPS ter z modelom HIDRA3river, ki temelji na arhitekturi HIDRA3, globoki
nevronski mreži za napovedovanje višin gladine morja. Rezultati so pokazali,
da je model SIREN učinkovitejši kot referenčni metodi. Na izbranih metrikah
dosega do 62.8% višjo uspešnost kot HPS ter do 30.7% višjo uspešnost
kot HIDRA3river, s čimer predstavlja novo stanje tehnike na področju napovedovanja
pretokov slovenskih rek.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-15 11:15:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173268</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
