<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173210"><dc:title>Adaptivna laboratorijska evolucija izbranih gliv za alkalotoleranco</dc:title><dc:creator>Glavina,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gunde Cimerman,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Monika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mandić-Mulec,	Ines	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>adaptivna laboratorijska evolucija</dc:subject><dc:subject>evolucija</dc:subject><dc:subject>alkalno okolje</dc:subject><dc:subject>Aureobasidium ekstremofili</dc:subject><dc:subject>biomineralizacija</dc:subject><dc:subject>beton</dc:subject><dc:subject>glive</dc:subject><dc:subject>genom</dc:subject><dc:subject>bioinformatika</dc:subject><dc:subject>mikroskopija</dc:subject><dc:subject>spektroskopija</dc:subject><dc:subject>mutacije</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo preučevali možnost izboljšanja alkalotolerance gliv z metodo adaptivne laboratorijske evolucije (ALE), z namenom pridobivanja sevov, sposobnih preživetja in biomineralizacije v betonu. Iz zbirke Ex (MRIC UL) smo izbrali 35 sevov z naravno izraženo ureazno aktivnostjo, sposobnostjo sporulacije in potencialom biomineralizacije kalcijevega karbonata. Izmed njih smo za nadaljnje poskuse izbrali sev Aureobasidium sp. EXF-16720. V osmih zaporednih ciklih ALE smo kulturo izpostavljali postopnemu dvigu pH od 7 do 10,5 in spremljali fenotipske spremembe. Izvedli smo sekvenciranje genoma prve in zadnjih dveh generacij. Sekvence smo sestavili z uporabo programske opreme bwa, poiskali mutacije s programom gatk4 in anotirali gene, na katere so vplivale s programom Augustus. Sev Aureobasidium sp. EXF-16720 je bil po ALE sposoben rasti pri pH 10,5, kar predstavlja pomembno izboljšavo v primerjavi z izhodiščnim pH. Pri tem je ohranil sposobnost biomineralizacije, kar smo potrdili z gojenjem na biomineralizacijskem gojišču in izolacijo mineralov, ki smo jih analizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom, energijsko disperzivno spektroskopijo in Ramansko spektroskopijo. Preliminarna karakterizacija je pokazala prisotnost kalcita in kalcijevih fosfatov. Genomske analize so razkrile mutacije, povezane s transportom uree, ki so skladne s pridobljenimi fenotipskimi lastnostmi. S tem smo potrdili hipoteze o učinkovitosti ALE pri izboljšanju alkalotolerance in biomineralizacijskega potenciala. Dognanja prispevajo k razumevanju možnosti uporabe gliv kot ključnih gradnikov nove generacije biobetona in omogočajo nadaljnje raziskave v smeri nadgradnje sevov ter njihove aplikacije.</dc:description><dc:publisher>[M. Glavina]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-14 07:15:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173210</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
