<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173207"><dc:title>Razširjenost glive Dothistroma pini v Sloveniji in vpogled v prisotnost njenih paritvenih tipov</dc:title><dc:creator>Kadunc,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hauptman,	Tine	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Piškur,	Barbara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bori</dc:subject><dc:subject>rdeča pegavost borovih iglic</dc:subject><dc:subject>Dothistroma pini</dc:subject><dc:subject>Dothistroma septosporum</dc:subject><dc:subject>paritveni tip</dc:subject><dc:subject>bolezni borov</dc:subject><dc:description>Glavni cilj magistrskega dela je bil preučiti pojavnost glive Dothistroma pini Hulbary in njenih paritvenih tipov v Sloveniji. Gliva D. pini skupaj s sorodno glivo Dothistroma septosporum (Dorogin) M. Morelet povzroča bolezen rdečo pegavost borovih iglic. Intenziteta in razširjenost omenjene bolezni borovih iglic se zadnji dve desetletji povečujeta, bolezen je v Sloveniji prisotna po celotni državi, zlasti pa v sestojih črnega bora na Krasu. V prvem delu raziskave smo analizirali molekularne podatke 165 arhiviranih vzorcev, ki jih je Oddelek za varstvo gozdov Gozdarskega inštituta Slovenije zbral med letoma 2011 in 2022 in v katerih je bila potrjena prisotnost vsaj ene povzročiteljice bolezni. Rezultat analize preteklih vzorčenj je baza podatkov potrjenih lokacij gliv D. pini ter D. septosporum ter paritvenih tipov glive D. pini. Ugotovili smo, da je gliva D. pini splošno prisotna v Sloveniji, vendar je njena populacija manjša in prostorsko bolj omejena v primerjavi z D. septosporum. Paritveni tip MAT1-2 glive D. pini je prevladujoč, vendar je bil pogosteje kot so sprva nakazovale raziskave zaznan tudi tip MAT1-1. V drugem delu raziskave smo opravili popis osutosti ter vzorčenje 15 simptomatskih borov na treh lokacijah (Pivka, Divača, Pliskovica), kjer je bila gliva D. pini v preteklosti že potrjena. Z molekularnimi analizami smo ponovno potrdili prisotnost D. pini na vseh treh lokacijah, v večini vzorcev je bil zaznan paritveni tip MAT1-2, v enem vzorcu iz Pivke pa smo določili tudi tip MAT1-1. V tretjem delu raziskave smo neposredno iz trosišč iz simptomatskih iglic uspeli izolirati šest čistih kultur glive D. pini, vsem je bil določen paritveni tip MAT1-2.</dc:description><dc:publisher>[M. Kadunc]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-14 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173207</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
