Vpliv velikosti igrišča na značilnosti preigravanj, podaj, sprejemov in strelov pri 11-letnih nogometašihJavornik, Miha (Avtor) Vučković, Goran (Mentor) Pocrnjič, Marko (Komentor) nogometvelikost igriščapreigravanjepodajesprejemistreliNamen magistrskega dela je bil raziskati razlike v številu preigravanj, podaj, sprejemov in strelov na različno velikih igriščih ter razlike v dolžini podaj in oddaljenost obrambnega igralca od napadalca v času sprejema žoge na različno velikih igriščih, pri 11-letnih nogometaših. Trije pari ekip, ki so igrali v razporeditvi 7 : 7, so bili posneti na treh različno velikih igriščih: 62 m × 40 m, 50 m × 35 m in 45 m × 35 m. Vsaka ekipa je na vsaki velikosti igrišča odigrala po eno tekmo, igralni kader pa se ni spreminjal. Videoposnetki so bili skalibirirani v orodju Dartfish, s čimer smo lahko izmerili dolžino podaje in oddaljenost najbližjega branilca ob sprejemu ter prešteli število podaj, sprejemov, preigravanj in strelov. Razlike v dolžinah podaj in oddaljenosti obrambnega igralca v času sprejema so bile statistično obdelane z enosmerno analizo variance (ANOVA) in naknadnimi Tukeyjevimi testi. Razlike v številu taktičnih elementov so bile analizirane z opisno statistiko Ugotovili smo, da velikost igrišča pomembno in večplastno vpliva na dinamiko igre. Povprečno število podaj je bilo najvišje na najmanjšem igrišču (432), medtem ko je bilo na največjem povprečno 397 podaj. Nasprotno je bila povprečna dolžina podaj najdaljša na največjem igrišču, kar je za skoraj dva metra več kot na manjših poljih – in je prav tako pokazala visoko statistično značilnost (p < 0,001). Tudi število sprejemov žoge se je spreminjalo z velikostjo igrišča. Na manjšem je bilo več sprejemov kot na srednjem in največjem. Povprečna oddaljenost najbližjega branilca od napadalca v času sprejema je na največjem igrišču presegla tisto na najmanjšem za približno 1,2 m in je bila statistično značilna (p < 0,05). Več prostora je tako napadalcem puščalo več časa za odločitev, medtem ko je na zgoščenem terenu branilec hitreje prišel v neposreden dvoboj. Ta vzorec se odraža tudi v napadalnih kazalnikih: igralci so izvedli največ preigravanj na najmanjšem igrišču (povprečno 179) in najmanj na velikem igrišču (135). Podobno je bilo s streli proti golu. Povprečno je bilo izvedenih 54 strelov na najmanjšem igrišču, 45 na srednjem in 33 na največjem igrišču. Zaključili smo, da lahko trenerji z igro na različno velikih igriščih optimizirajo vadbeni proces, glede na cilje, ki jih želijo pri ekipi doseči. Manjše, igrišče 3, uporabijo, kadar želijo povečati število podaj, sprejemov, preigravanj in strelov. Uporabijo ga, kadar želijo zmanjšati razdalje med napadalci in branilci in kadar dajejo poudarek na kratkih podajah. Večje, igrišče 1, uporabijo, kadar želijo povečati razdalje med igralci, igralci pa izvajajo daljše podaje. Igrišče 2 uporabijo na privajanje na igralne okoliščine tekme, ki se igra v podobnih pogojih.20252025-09-14 07:15:07Magistrsko delo/naloga173205sl