<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173178"><dc:title>Konservatorsko-restavratorska obravnava površin izdelanih v tehniki štukmarmorja</dc:title><dc:creator>Krajnc,	Eva Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vuga,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavkler,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Konservatorstvo-restavratorstvo</dc:subject><dc:subject>Štukmarmor</dc:subject><dc:subject>Čiščenje</dc:subject><dc:subject>Rigidni hidrogeli</dc:subject><dc:subject>Evalvacija in selekcija</dc:subject><dc:subject>Diplomska naloga</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo obravnavali problematiko čiščenja na vodo občutljivih površin 
štukmarmorja, pri čemer smo kot osrednji primer obravnavali oltar Niklasa Reißmayerja v 
cerkvi sv. Florjana v Ljubljani. Z izvedbo naravoslovnih analiz in eksperimentalnega 
testiranja vodnih čistilnih sistemov – vključno z uporabo prostih (nevezanih) vodnih raztopin 
in njihovih v različne gele ujetih oblik (komercialni hidrogeli in polisaharidna gelirna 
sredstva) – smo ocenili njihovo sposobnost odstranjevanja umazanije in vpliv na sijaj 
površine. Poseben poudarek je bil tudi na enostavnosti uporabe in priprave, ceni in 
dostopnosti uporabljenih sredstev ter na etičnih načelih konservatorstva-restavratorstva. 
Rezultati so pokazali, da nekateri gelirni sistemi ohranjajo dobro ravnovesje med 
učinkovitostjo čiščenja in vplivom na sijaj, medtem ko nekateri povzročajo večje matiranje 
površine. Zaključna analiza omogoča utemeljen predlog izbora metod za čiščenje 
štukmarmornih površin obravnavanega oltarja.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-13 09:00:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173178</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
