<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173124"><dc:title>Zasnova poskusa redčenj bukovih sestojev v raziskovalnem objektu Pečice</dc:title><dc:creator>Koritnik,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klopčič,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bukev</dc:subject><dc:subject>klasično izbiralno redčenje</dc:subject><dc:subject>jakost redčenja</dc:subject><dc:subject>izbranci</dc:subject><dc:subject>konkurenti</dc:subject><dc:description>Klasično izbiralno redčenje je eno izmed najpomembnejših ukrepov v gozdarstvu v srednji Evropi in Sloveniji. Čeprav se izbiralno redčenje redno izvaja, ostaja ustrezna
jakost redčenja še vedno relativno neraziskana tematika. V GGE Pišece smo v podgorskem bukovju v razvojni fazi mlajši drogovnjak postavili raziskovalni objekt Pečice. Objekt obsega 7 ploskev velikosti 30 × 30 m, na katerih smo popisali ničelno stanje. Vsem drevesom na ploskvah smo izmerili prsne premere, določili drevesno vrsto in socialni položaj, določenim drevesom smo izmerili še premer debla na panju. Po polni premerbi smo ploskve razdelili v obravnave A (ploskve z nižjo jakostjo redčenja), B (ploskve z višjo jakostjo redčenja) in C (kontrolna neredčena ploskev). Na ploskvah obravnave A (nizka jakost redčenja) smo v povprečju zmanjšali število dreves za 31,7 %, na ploskvah obravnave B (visoka jakost redčenja) pa za 37,8 %. Med obravnavami nismo zaznali statistično značilnih razlik v spremembi sestojne temeljnice, lesne zaloge in števila dreves. V nadaljevanju poskusa bo morda potrebno presojati o ponovni razporeditvi ploskev v obravnave.</dc:description><dc:publisher>[L. Koritnik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-13 08:16:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173124</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
