<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173122"><dc:title>Odziv listnih rež sadik doba (Quercus robur) in gradna (Q. petraea) na spremembe vlažnosti zraka</dc:title><dc:creator>Pepelnjak,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vodnik,	Dominik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>hrast</dc:subject><dc:subject>deficit tlaka vodne pare (VPD)</dc:subject><dc:subject>prevodnost listnih rež</dc:subject><dc:subject>sušenje ozračja</dc:subject><dc:description>S spreminjajočim se podnebjem pridobiva na pomembnosti odpornost vrst na sušo, ki ni vedno le posledica pomanjkanja vode v tleh. Kot problem se vedno bolj kaže sušenje ozračja, tj. višanje deficita tlaka vodne pare zraka (VPD), ki pospešuje evaporacijo in transpiracijo. Rastline se na zaostrene razmere navadno odzovejo z zapiranjem listnih rež, s čimer zmanjšajo izgube vode ter ohranjajo turgor in hidravlično prevodnost, a na račun manjšega sprejema ogljikovega dioksida in fotosinteze. Da bi preučili odzivanje hrastov doba (Quercus robur) in gradna (Q. petraea) na tovrstne zahtevne razmere, smo postavili lončni poskus s 30 sadikami. V juliju 2024 smo izbrali dva dneva z izrazitim porastom VPD-ja v opoldanskem času in izmerili prevodnost listnih rež, transpiracijo, VPDlist in fotokemično učinkovitost. Majhna prevodnost, visok VPDlist in nizka fotokemična učinkovitost še posebej v opoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah so nakazovali, da so bile rastline v zahtevnih razmerah izpostavljene stresu. Statistično značilnih razlik v opoldanski prevodnosti listnih rež med dobom in gradnom nismo zaznali. Za primerjavo z nekoliko običajnejšimi vrednostmi smo meritve v opoldanskem času ponovili še en dan v avgustu leto kasneje, ko so bile razmere občutno milejše. Slednje se je odražalo na opazovanih parametrih, vendar razlik med vrstama spet ni bilo zaznati. Če bi želeli ugotoviti, ali med vrstama prihaja do odstopanj pri odzivu na atmosfersko sušo, bi bile potrebne nadaljnje študije.</dc:description><dc:publisher>[T. Pepelnjak]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-13 08:15:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173122</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
