Sedimentno petrološka analiza mejnih kamnov na Krasu in Matarskem podoljuLapuh, Domen (Avtor) Žvab Rožič, Petra (Mentor) Triglav Čekada, Mihaela (Komentor) Gale, Luka (Član komisije za zagovor) Šmuc, Andrej (Član komisije za zagovor) mejni kamniKrasMatarsko podoljesedimentološka analizamikrofaciesDinarska karbonatna platformageološka formacija.Diplomsko delo obravnava sedimentološko analizo izbranih mejnih kamnov na območju Krasa in Matarskega podolja, kjer so ohranjeni številni kamniti mejniki iz začetka 19. stoletja. Obe območji ležita na jugozahodnem delu Slovenije in pripadata tektonski enoti Zunanjih Dinaridov, natančneje Komenski narivni grudi Tržaško-komenskega antiklinorija. Litološko gre večinoma za karbonatne kamnine, ki so nastajale na Dinarski karbonatni platformi od spodnje krede do eocena. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere vrste kamnin so bile uporabljene za izdelavo mejnih kamnov, ter jih povezati z geološkimi formacijami, prisotnimi na območju. Med terenskim delom je bilo popisanih 11 lokacij, na katerih se nahajajo mejniki. Na lokaciji MK 23 sta bila prisotna dva mejna kamna (MK 23A in MK 23B), kar pomeni, da jih je bilo skupaj 12. Odvzetih je bilo 16 vzorcev. Po dva vzorca smo vzeli pri kamnih MK 11, MK 10, MK 20, MK 23A in MK 30, medtem ko je bil pri ostalih kamnih odvzet po en vzorec. Vzorci so bili v laboratoriju analizirani v obliki petrografskih zbruskov. Vzorce sem razdelil v sedem mikrofaciesnih skupin ter eno klastično skupino. Na podlagi makroskopskih in mikroskopskih značilnosti kamnin sem jih primerjal z znanimi litološkimi lastnostmi lokalnih formacij. Rezultati kažejo, da lahko večino analiziranih kamnin umestimo v Repensko, Lipiško, Liburnijsko in Sežansko formacijo. Kamni MK 10, MK 11, MK 14, MK 30 in MK 30A vsebujejo rudistni drobir in se uvrščajo v Repensko ali Lipiško formacijo. Peloidni in bioklastični apnenci iz vzorcev MK 20, MK 22, MK 23A in MK 31 kažejo na pripadnost Liburnijski ali Sežanski formaciji. Vzorca MK 23B in MK 24 predstavljata drobnozrnat kremenov peščenjak, ki najverjetneje izvira iz eocenskega fliša. Litološka pestrost kaže na to, da so kamnino, iz katere so izdelali mejnike, pridobili lokalno, torej iz bližnjih manjših lokalnih kamnolomov.D. Lapuh20252025-09-12 09:01:55Diplomsko delo/naloga173048sl