<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173040"><dc:title>Vpliv tipografije na čitljivost pri osebah z disleksijo</dc:title><dc:creator>Jankulovska,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Klementina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>čas branja</dc:subject><dc:subject>čitljivost</dc:subject><dc:subject>disleksija</dc:subject><dc:subject>kratkoročen spomin</dc:subject><dc:subject>razumljivost</dc:subject><dc:subject>tipografija.</dc:subject><dc:description>Testirali smo vpliv več različnih pisav na čitljivost pri osebah z disleksijo. Pripravili smo štiri kratka besedila, pri čemer je bilo vsako zapisano z drugo pisavo. Posebej smo pazili, da so bila besedila približno enake dolžine ter da so imela enako velikost pisave in enak razmik med vrsticami, s čimer smo želeli zagotoviti enake pogoje za vse testirance. Poleg besedila smo za vsakega udeleženca pripravili dve vprašanji, eno je bilo namenjeno preverjanju razumevanja prebranega, drugo pa preverjanju kratkoročnega spomina. Po prebranih besedilih in odgovorih na vprašanja smo udeležence tudi prosili, da z nami delijo svoje subjektivne vtise in izkušnje glede branja besedila, napisanega z različnimi pisavami.
Analiza zbranih podatkov je pokazala, da se je čas branja med posamezniki precej razlikoval. Vsak bralec je pisave doživljal na svoj način, nekaterim so pisave, prilagojene osebam z disleksijo, predstavljale pomoč pri branju, medtem ko so bile za druge te pisave težje čitljive ali celo moteče. Po izračunu povprečnega časa branja za vsako posamezno pisavo smo ugotovili, da je bilo najhitreje prebrano besedilo tisto, zapisano v pisavi Arial, ki je sicer splošna in neprilagojena pisava. Na drugi strani je največ časa za branje zahtevalo besedilo, zapisano v pisavi Sylexiad Sans Spaced Med, ki je prilagojena osebam z disleksijo. To je bilo nekoliko presenetljivo, saj smo pričakovali, da bodo ravno prilagojene pisave omogočile hitrejše in bolj tekoče branje.
Podobno sliko smo dobili tudi pri analizi odgovorov na spremljevalna vprašanja. Besedilo z najvišjim odstotkom pravilnih odgovorov je bilo tisto, zapisano v pisavi Comic Sans MS, kar kaže na to, da je ta pisava pozitivno vplivala na razumevanje in pomnjenje vsebine. Nasprotno pa je besedilo v pisavi Sylexiad Sans Spaced Med doseglo najslabše rezultate, kar pomeni, da je bilo težje razumljivo ali manj učinkovito pri podpori kognitivnih procesov, ki so ključni pri branju in pomnjenju.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-12 09:01:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173040</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
