PRAVNI POLOŽAJ IN SOCIALNE PRAVICE TUJK, MATER OTROK SLOVENSKIH DRŽAVLJANOV: SPREGLEDANA ZGODBA ENOSTARŠEVSKIH DRUŽIN V SLOVENSKEM SISTEMUFurst, Iryna (Avtor) Zorn, Jelka (Mentor) Pistotnik, Sara (Komentor) državljanke tretjih državdovoljenje za prebivanjesocialne praviceenostarševska družinadiskriminacijapravni statusmigracijska politikaDiplomsko delo obravnava pravni položaj in dostop do socialnih pravic tujk iz tretjih držav, mater otrok slovenskih državljanov, obdobju trajanja zakonske zveze in po razpadu zakonske zveze. V teoretičnem delu so predstavljeni pravni okvir migracijske politike Republike Slovenije, sistem socialnih pravic ter položaj enostarševskih družin. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, izvedeni z intervjuji z udeleženkami, ki so v času razpada zveze imele dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje. Rezultati raziskave kažejo, da je pravni status (začasno ali stalno dovoljenje za bivanje) ključni dejavnik dostopa do socialnih pravic. Udeleženke z začasnim dovoljenjem so bile v večini primerov izključene iz denarne socialne pomoči in zdravstvenega zavarovanja ter so lahko uveljavljale le omejen nabor pravic (npr. otroški dodatek). Nasprotno so tiste z dovoljenjem za stalno prebivanje pridobile neposreden dostop do osnovnih socialnih transferjev, kar je bistveno zmanjšalo njihovo socialno negotovost. Izkušnje udeleženk razkrivajo tudi večplastne ovire: pomanjkanje jasnih informacij, jezikovne in administrativne prepreke, odvisnost od partnerja pri urejanju postopkov ter institucionalne prakse, ki pogosto ne prepoznajo njihove ranljivosti. Posebej izstopa stanovanjska izključenost, saj tujke v praksi težko dostopajo do neprofitnih stanovanj, kar vodi v stanovanjsko negotovost. Raziskava opozarja tudi na povezavo med nasiljem v družini, odvisnostjo od partnerja in omejenim dostopom do pravic, kar dodatno poglablja njihovo ranljivost. Sklepno diplomsko delo pokaže, da sistem socialnega varstva v Sloveniji tujke brez slovenskega državljanstva obravnava kot drugorazredne uporabnice, kar ustvarja občutke diskriminacije in izključenosti. Ugotovitve prispevajo k razumevanju, kako pravni status in institucionalne omejitve oblikujejo vsakdanje življenje enostarševskih mater migrantk ter kako pomembno vlogo imajo pri tem socialne politike in praksa socialnega dela.[I. Furst]20252025-09-12 09:00:45Diplomsko delo/naloga173036sl