<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173030"><dc:title>Odkrivanje skritih vplivov: Cerkveni pristopi pomoči in njihov pogled na LGBTQIA+ skupnost</dc:title><dc:creator>Beguš,	Zarja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorn,	Jelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spreobrnitvena terapija</dc:subject><dc:subject>homoseksualnost</dc:subject><dc:subject>LGBTQIA+</dc:subject><dc:subject>Katoliška cerkev</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava odnos Katoliške cerkve do homoseksualnosti, vlogo socialnega dela pri zaščiti LGBTQIA+ oseb, s poudarkom na spreobrnitveni terapiji kot pristopu ali metodi spreminjanja spolne usmerjenosti. Z raziskavo smo hoteli ugotoviti, kako študenti Fakultete za socialno delo in Teološke fakultete dojemajo spreobrnitveno terapijo ter kakšna stališča imajo glede istospolne usmerjenosti, predvsem v kontekstu vere, stroke in človekovih pravic. 
Raziskava je bila izvedena s kombinacijo kvantitativne in kvalitativne metode. Uporabljena sta bila dva anketna vprašalnika (za vsako fakulteto posebej) in delno strukturiran intervju z dvema cerkvenima uslužbencema. Na podlagi tega so bili zbrani podatki, ki osvetljujejo kompleksnost razumevanja te tematike med raziskovanim vzorcem. Kvantitativna analiza je pokazala razlike med skupinama, zlasti v odnosu do spreobrnitvene terapije in dojemanja homoseksualnosti kot moralnega vprašanja.  Odgovori študentov Fakultete za socialno delo so pri odprtih vprašanjih poudarjali pomen zagovorništva, preprečevanja diskriminacije ter ustvarjanja varnega prostora ali skupnosti za LGBTQIA+ osebe, medtem ko so študenti Teološke fakultete v večji meri izražali  skladnost s cerkvenimi stališči. 
Rezultati potrjujejo, da je tako stališče do spreobrnitvene terapije kot tudi do homoseksualnosti močno pogojeno z ideološkim in institucionalnim okvirom. Raziskava opozarja na potrebo po etičnih smernicah, ki bi preprečevale škodljive prakse, a hkrati spodbujale dialog med verskimi skupnostmi, stroko in skupinami, ki so pogosto izključene. Naloga s tem prispeva k širši razpravi o vlogi socialnega dela kot zaveznika marginaliziranih skupin in o možnosti reforme znotraj verskih institucij.</dc:description><dc:publisher>[Z. Beguš]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-12 09:00:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173030</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
