<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173024"><dc:title>Legalizacija konoplje in njen vpliv na kriminaliteto</dc:title><dc:creator>Šukljan,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>konoplja</dc:subject><dc:subject>cannabis</dc:subject><dc:subject>THC</dc:subject><dc:subject>droge</dc:subject><dc:subject>legalizacija</dc:subject><dc:subject>kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>kriminologija</dc:subject><dc:subject>kazensko pravo</dc:subject><dc:subject>kriminološke teorije</dc:subject><dc:subject>KZ-1</dc:subject><dc:subject>ZPPPD</dc:subject><dc:subject>ZPUPD</dc:subject><dc:subject>vožnja pod vplivom</dc:subject><dc:subject>primerjalna
analiza</dc:subject><dc:subject>Urugvaj</dc:subject><dc:subject>Kanada</dc:subject><dc:subject>Nemčija</dc:subject><dc:subject>KCanG</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi obravnavam vprašanje vpliva legalizacije konoplje na kriminaliteto. Cilj ni
zavzeti stališča za ali proti legalizaciji, temveč objektivno analizirati učinke različnih
zakonodajnih ureditev na pojavnost kriminalitete. Uvodoma predstavim ključne pojme,
povezane s konopljo, ter zgodovinski razvoj področne zakonodaje na slovenskem ozemlju.
Sledi poglobljena analiza trenutno veljavne pravne ureditve v Republiki Sloveniji, s poudarkom
na kazenskopravnih določbah, ki se nanašajo na konopljo, predvsem 186. in 187. členu KZ-1.V
nadaljevanju predstavim tri glavne kriminološke teorije, ki razlagajo vzročno povezavo med
uživanjem prepovedanim substanc in kriminaliteto: model, kjer droge vodijo v kriminal, model
obratnega vzroka, kjer kriminal vodi v droge, ter model skupnega vzroka, kjer imata droga in
kriminal skupen izvor. Sledi empirični del naloge, katerega uvod predstavlja analiza statističnih
podatkov. Pri tem se osredotočam na ugotavljanje, kakšen delež predstavljajo osebe pod
vplivom konoplje med storilci kaznivih dejanj in kolikšen je delež kaznivih dejanj neposredno
povezanih s konopljo v okviru splošne kriminalitete v Sloveniji. Osrednji del empirične analize
predstavlja primerjalno-pravna obravnava treh držav, ki so se že odločile za legalizacijo
konoplje: Urugvaja, Kanade in Nemčije. Pri vsaki izmed teh držav opišem ključne elemente
njihovih zakonodajnih rešitev ter rezultate empiričnih raziskav, ki se ukvarjajo s spremembami
v stopnji kriminalitete po legalizaciji. Na podlagi vseh podatkov zaključim, da so učinki
legalizacije konoplje na kriminaliteto v veliki meri odvisni od izbranega pravnega modela,
doslednosti njegovega izvajanja ter širšega družbenega konteksta posamezne države. Kljub
temu rezultati raziskav kažejo, da ustrezna zakonodaja lahko prispeva k zmanjšanju tako
splošne kriminalitete kot tudi kriminalitete neposredno povezane s konopljo.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-12 09:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173024</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
