<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173019"><dc:title>Vrednotenje kakovosti določitve geodetske koordinatne osnove z različnimi postopki izmere</dc:title><dc:creator>Brumnik,	Iris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlovčič Prešeren,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Marjetič,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>GNSS statična izmera</dc:subject><dc:subject>GNSS RTK</dc:subject><dc:subject>klasična terestrična izmera</dc:subject><dc:subject>natančnost</dc:subject><dc:subject>točnost</dc:subject><dc:subject>optimalna izbira metode</dc:subject><dc:description>V okviru diplomske naloge smo analizirali kakovost določitve koordinatne osnove točk s tremi različnimi metodami, in sicer s statično izmero GNSS, z GNSS-RTK izmero in s klasično terestrično izmero. Raziskava je temeljila na primerjavi točnosti in natančnosti določitve položajev točk na podlagi izvedbe različnih meritev. Rezultati raziskave so pokazali, da je klasična terestrična izmera na osnovi danih točk, določenih s statično izmero, najboljša izbira pri geodetskih delih, ki zahtevajo precizne meritve, saj ta dosega pod milimetrsko natančnost. Statična metoda GNSS dosega milimetrsko natančnost, vendar zahteva daljši čas izmere in naknadno obdelavo podatkov, kar pomeni, da sta obe omenjeni metodi (statična metoda GNSS in klasična terestrična metoda) časovno potratni in uporabni le v primeru manjšega izmeritvenega območja, kjer imamo opravka s krajšimi razdaljami. GNSS-RTK metoda je najhitrejša in najbolj praktična za uporabo na terenu, vendar dosega le centimetrsko natančnost in je bolj občutljiva na terenske pogoje. Hipotezi, da je terestrična metoda na kratkih razdaljah najprimernejša ter da GNSS-RTK metoda zagotavlja slabšo kakovost, sta bili potrjeni. Ugotovili smo tudi, da je optimalna izbira metode odvisna od razmer na terenu, zahtevane natančnosti in časa, ki je na voljo. Kombinacija klasične terestrične in GNSS-metode izmere se je izkazala kot najboljša praksa v geodetski stroki, saj zagotavlja zanesljive in kakovostne rezultate za nadaljnje delo.</dc:description><dc:publisher>[I. Brumnik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-12 08:46:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173019</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
