<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173009"><dc:title>Kloniranje in izražanje proteina toplotnega šoka Grp94</dc:title><dc:creator>Duša,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pečar Fonović,	Urša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cingl,	Jernej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rak</dc:subject><dc:subject>proteini toplotnega šoka</dc:subject><dc:subject>Grp94</dc:subject><dc:subject>izražanje v E. coli NiCo21 (DE3)</dc:subject><dc:subject>termoforeza na mikroskali</dc:subject><dc:description>Proteini toplotnega šoka (Hsp) sodelujejo pri zvijanju mnogih celičnih proteinov in so 
posredno vpleteni v razvoj različnih bolezni. Družina Hsp90 ima številne t.i. proteine kliente, 
ki so se izkazali za onkogene. V endoplazemskem retikulumu se nahaja z glukozo reguliran 
protein, velik 94 kDa (Grp94), ki je ena od izooblik družine Hsp90. Selektivno zaviranje 
omenjene izooblike bi vplivalo na zvijanje nekaterih onkogenih proteinov brez vpliva na 
delovanje drugih izooblik Hsp90. Namen magistrske naloge je bil klonirati gen HSP90B1, 
izraziti človeški protein Grp94 ter določiti vezavno afiniteto dveh spojin do Grp94 – znanega 
neselektivnega zaviralca, ki deluje na C-končno domeno, novobiocina in spojine UL-Hsp90
1. Slednja je bila pripravljena na Fakulteti za farmacijo, Univerze v Ljubljani za namene 
zaviranja članov družine Hsp90 na C-končni domeni. 
Gen HSP90B1 smo vstavili v bakterijski ekspresijski vektor pET28. Po neuspešnem 
klasičnem molekulskem kloniranju smo z metodo sestavljanja po Gibsonu uspešno pripravili 
konstrukt pET28, ki je vseboval gen HSP90B1. Izražanje smo inducirali v sevu E. coli 
NiCo21 (DE3). Za uspešno biosintezo celotnega Grp94 je bila potrebna sočasna 
transformacija bakterij s plazmidom pRARE2, ki zagotavlja prenašalne ribonukleinske 
kisline za kodone, redke v izbranem bakterijskem sevu. Optimizirali smo tudi pogoje 
izražanja in določili, da za ekspresijo zadostuje 0,1 mM koncentracija izopropil-β-D-1
tiogalaktopiranozida v gojišču 2× YT in pri temperaturi izražanja 16 °C. Izolacija proteina 
je potekala v dveh korakih: najprej z nikelj – kelatno afinitetno kromatografijo in nato še s 
kromatografijo z ločevanjem po velikosti. Prisotnost proteina Grp94 smo potrdili z analizo 
s poliakrilamidno gelsko elektroforezo v prisotnosti natrijevega dodecil sulfata in prenosom 
western, ter njegovo koncentracijo določili z metodo po Bradfordu. Izolirani človeški protein 
Grp94 smo nato uporabili za določanje vezavne afinitete izbranih spojin z metodo 
termoforeze na mikroskali. Na Grp94 smo določili vrednost konstante disociacije za 
novobiocin (217,5 ± 80,17 µM), medtem ko za spojino UL-Hsp90-1 z enako metodo 
vrednosti nismo uspeli določiti. To pomeni, da se spojina UL-Hsp90-1 na protein Grp94 
verjetno ne veže.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-12 08:45:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173009</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
