<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172997"><dc:title>Vpliv umetnega staranja na mehanske lastnosti aluminijeve zlitine EN AC-43500</dc:title><dc:creator>Nemec,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šturm,	Roman	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>koncept lahke gradnje</dc:subject><dc:subject>toplotna obdelava</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:subject>intermetalne faze</dc:subject><dc:subject>zlitina EN AC-43500</dc:subject><dc:description>Z ustreznim izborom kemijske sestave, termodinamičnega modeliranja, obdelave z legiranjem, pravilnim razvojem tehnologije za litje, ki mu sledi ustrezna toplotna obdelava, lahko izboljšamo lastnosti ulitkov. Zaradi zapletenih geometrij ulitkov in zahtev kupcev so proizvajalci ulitkov prisiljeni k uvajanju proizvodnih postopkov, ki vključujejo dodatne korake, npr. toplotno obdelavo. To je zahteven postopek, ki poteka pri razmeroma visoki temperaturi, in je poleg tega še dolgotrajen. Učinkuje na mikrostrukturne spremembe materiala in tako neposredno vpliva na njegove mehanske lastnosti. Pomemben vidik za nove izboljšave in uporabe je poglobitev razumevanja spreminjanja mikrostrukturnih sestavin kot posledice toplotne obdelave in posledično izboljšanih mehanskih lastnosti. Toplotno obdelavo spremljajo povišani stroški in daljši proizvodni časi, ki vodijo do slabše konkurenčnosti proizvajalcev ulitkov. Proizvajalci morajo poleg tega upoštevati še okoljsko in energetsko zakonodajo, ki stremi k trajnostnemu razvoju. Običajne zlitine EN AC-43500 so pogosta izbira za proizvodnjo ulitkov zapletenih geometrij. Snovanje novih kemijskih sestav zlitine EN AC-43500 predstavlja izziv na poti k doseganju naprednih mehanskih lastnosti že pri običajnih, torej neobdelanih ulitkih. Širok razpon zapletenih reakcij in intermetalnih faz izhajata iz številnih interakcij legirnih elementov (silicij, magnezij, baker) in elementov v sledovih (železo, mangan). Toplotna obdelava učinkuje na spremembo morfologijo intermetalnih faz in izboljša kovinsko matriko sekundarnih elementov za legiranje. Natančna določitev vedenja zlitine je bila izvedena z modeliranjem faznega diagrama ravnovesja, sočasne toplotne obdelave in metalografskih raziskav.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-12 08:30:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172997</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
