<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172930"><dc:title>Razvoj pristopov za izolacijo, aktivacijo in namnožitev celic gama delta T</dc:title><dc:creator>Rupnik,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pohar,	Jelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Leben,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>celice gama delta T</dc:subject><dc:subject>limfociti</dc:subject><dc:subject>celična imunoterapija</dc:subject><dc:subject>protitumorsko delovanje</dc:subject><dc:subject>namnožitev</dc:subject><dc:subject>zoledronska kislina</dc:subject><dc:subject>protitelo proti CD3</dc:subject><dc:description>Celice γδ T so zaradi svojih protitumorskih sposobnosti obetavne imunske celice za celično imunoterapijo raka. V magistrskem delu smo razvijali metode za izolacijo, aktivacijo in namnožitev teh celic ex vivo z namenom vzpostavitve pristopov za pripravo celičnih produktov v prihodnosti. Razvoj je vključeval opazovanje vpliva sestave začetne kulture, različnih gojišč ter različnih aktivatorjev in njihove priprave. Iz krvi zdravih darovalcev smo z gradientnim centrifugiranjem izolirali mononuklearne celice periferne krvi, od katerih je bilo v povprečju 3,5 ± 1,7 % celic γδ T, med njimi pa je prevladoval podtip Vγ9Vδ2. Z metodo magnetno aktiviranega ločevanja celic smo očistili izolirane celice, da je bil delež celic γδ T v povprečju 75,4 ± 7,9 %. Za potrebe gojenja smo izmed treh gojišč identificirali najprimernejše, testirali pa smo tudi pripravo aktivatorja zoledronata. V najbolj optimiziranih pogojih je dodatek zoledronata neočiščenim kulturam aktiviral celice γδ T, da jih je bilo na koncu gojenja 97,0-krat več (± 22,8), predstavljale pa so 70,9 ± 19,6 % vseh celic. Zoledronat je selektivno namnožil podtip Vγ9Vδ2. Očiščene kulture celic γδ T smo aktivirali z dodatkom protiteles proti CD3, ki je povzročil 14,9-kratno (± 13,3) povečanje števila celic γδ T, ki so v končnih kulturah prevladovale s 87,7 ± 6,9 %. Aktivacija in namnožitev sta skupno potekali 14 dni v gojišču z ustreznimi citokini. S pretočno citometrijo smo pri namnoženih celicah potrdili za aktivacijo značilne spremembe fenotipa, s testom ELISA pa sposobnost izločanja efektorskih molekul. Razviti pristopi predstavljajo osnovo za pripravo γδ T-celičnih produktov za potencialno klinično uporabo.</dc:description><dc:publisher>[U. Rupnik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-12 07:19:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172930</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
