<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172898"><dc:title>Uporaba izbranih metod daljinskega zaznavanja za opazovanje vplivov suš na rastlinstvo v Submediteranski Sloveniji v letih 2017 in 2022</dc:title><dc:creator>Grmek,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krevs,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>daljinsko zaznavanje</dc:subject><dc:subject>suša</dc:subject><dc:subject>fitogeografija</dc:subject><dc:subject>Submediteranska Slovenija</dc:subject><dc:description>Slovenija je kljub nadpovprečni namočenosti izpostavljena suši, sploh v svojem submediteranskem delu. Pogostost in intenzivnost suše se v zadnjih desetletjih povečujeta. Povečano tveganje predstavljajo poletne suše, ki nastanejo ob vročinskih valovih in povzročijo hitro poslabšanje stanja rastlin. V diplomski nalogi sem s pomočjo indeksa stanja vegetacije in indeksa zdravja vegetacije preučila vplive poletne suše na rastlinstvo v Submediteranski Sloveniji leta 2017 in 2022. Analizirala sem mesece junij, julij in avgust 2017 ter junij, julij in avgust 2022. Primerjala sem obseg in intenzivnost poletne suše med obema preučevanima letoma. Prav tako sem primerjala učinke suše na različne tipe rabe tal – njive in vrtove, trajne nasade, travniške površine in gozd. Suša je bila leta 2022 obsežnejša in intenzivnejša od tiste leta 2017 v juliju in avgustu. Nasprotno je bila suša v juniju obsežnejša in intenzivnejša leta 2017 in ne 2022. Najbolj so bili prizadeti njive in vrtove ter trajni nasadi, sledile so travniške površine, najmanj je suša prizadela gozd.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-12 07:17:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172898</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
