Prilagoditve arhitekture koreninskega sistema bele lupine (Lupinus albus) ob različni preskrbljenosti s fosforjem in dušikomPustovrh, Tadej (Avtor) Vodnik, Dominik (Mentor) Mrak, Tanja (Komentor) Struktura koreninarhitektura koreninprilagoditve koreninskega sistemaproteoidne koreninebela lupinaV raziskavi smo proučevali spremembe v strukturi in arhitekturi koreninskega sistema gospodarsko pomembne krmne rastline - bele lupine (Lupinus albus L.), ob različnih stopnjah pomanjkanja fosforja in dušika v hranilni raztopini. Rastline smo gojili dva tedna v kontrolirani atmosferi rastne komore v hidroponskem sistemu. Morfološke spremembe med obravnavanji smo vrednotili z uporabo optičnega čitalca in namenske programske opreme za analizo koreninskih sistemov. Merili smo razlike med ravnmi dušika (0 %, 100 %) in fosforja (0 %, 25 % in 100 %) pri povprečjih vseh merjenih parametrov (premer korenin, sveža in suha masa nadzemnih delov, suha masa korenin, razmerje med nadzemnimi deli in koreninami, število razvejitev in vršičkov, dolžina, površina in volumen korenin, relativna vsebnost klorofila, deleži posameznih debelinskih razredov, ter število skupkov proteoidnih korenin, izraženih samostojno, na površinsko, volumsko in dolžinsko enoto). Ugotovili smo statistične razlike za vse merjene parametre. Pri polnem odmerku dušika so imele rastline v povprečju daljše korenine, njihova površina in volumen sta bila večja kot pri njegovem pomanjkanju, več je bilo razvejitev, vršičkov, večji sta bili masa nadzemnih delov in relativna vsebnost klorofila v listih (SPAD). Pomanjkanje dušika je vzpodbudilo rast srednje debelih korenin. Pomanjkanje fosforja je vplivalo na manjšo izgradnjo razredov debelejših korenin ter povečano izgradnjo razredov tanjših korenin. Fosfor je imel ključno vlogo pri tvorbi skupkov proteoidnih korenin, pri tem je njegovo pomanjkanje vzpodbudilo njihov nastanek. Medsebojni vpliv obeh dejavnikov se je pokazal pri tvorbi proteoidnih korenin ter gostoti razvejitev in vršičkov. Odziv bele lupine na pomanjkanje fosforja in dušika ni zanemarljiv in bo v prihodnosti ob rasti prebivalstva in naraščanju cen mineralnih gnojil še pridobil na pomenu. Prilagojen sistemski odziv bele lupine je zanimiv neposredno za pridelavo, križanje in genski inženiring20252025-09-12 07:17:31Magistrsko delo/naloga172893sl