Ksilogeneza in gostotna variacija znotraj branik lesa navadne ameriške duglazije in navadne smreke v Jabljah v letu 2024Zajc, Anže (Avtor) Balzano, Angela (Mentor) Žigon, Jure (Komentor) KsilogenezakambijksilemfloemsmrekaPicea abiesduglazijaPseudotsuga menziesiiS pomočjo orodja Trephor smo na izbranem rastišču v Jabljah v Sloveniji v letu 2024 odvzeli mikroizvrtke iz debel dreves navadne smreke (Picea abies) in navadne ameriške duglazije (Pseudotsuga menziesii). Vzorčili smo v rednih časovnih presledkih od aprila (DOY 96) do oktobra (DOY 299) in pripravili mikroskopske preparate, ki so vsebovali floem, kambij in les. Vzorce smo analizirali s svetlobnim mikroskopom in ustrezno programsko opremo. Spremljali smo širino kambijeve cone, postkambijskih celic, fazo tvorjenja sekundarne celične stene, odrasle celice in nekolobirani floem. Pri duglaziji se je kambijeva aktivnost začela prej (DOY 110) kot pri smreki (DOY 127) in je trajala dlje (duglazija: DOY 285, smreka: DOY 264). Povprečna širina kambijeve cone je bila pri duglaziji večja (~172 µm) kot pri smreki (~76 µm). Duglazija je imela na koncu rastne sezone večji prirastek (2317 µm) kot smreka (1395 µm) in večji delež ranega lesa. V letu 2024 pri analiziranih vrstah ni bilo opažene nobene gostotne variacije znotraj branik, kar kaže na stabilne rastne razmere. Gostotne variacije in dvojne branike so bile zaznane pri smreki leta 2023, kar odraža večjo občutljivost na podnebne ekstreme te vrste. Duglazija je kazala bolj enotno zgradbo lesa, kar potrjuje njeno večjo plastičnost, stabilnost rasti in odpornost na podnebne ekstreme, kar so ključne lastnosti za prilagajanje gozdov v prihodnje.[A. Zajc]20252025-09-12 07:16:52Magistrsko delo/naloga172884sl