<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172872"><dc:title>Primerjava delovanja nogometnih branilcev pri kakovostno različnih ekipah v angleški Premier ligi</dc:title><dc:creator>Jarh,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vučković,	Goran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pocrnjič,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>delovanje v obrambi</dc:subject><dc:subject>razmerje branilcev in napadalcev</dc:subject><dc:subject>nogometna analitika</dc:subject><dc:description>Na vzorcu 9 tekem angleške Premier lige v sezoni 2021/22 smo želeli ugotoviti razlike, ki se 
pojavljajo v delovanju branilcev v fazi branjenja pri kakovostno različnih ekipah. Ekipe smo razdelili 
v 3 kakovostne range. Postavili in testirali smo pet hipotez. Pri štirih smo uporabili chi-kvadrat test 
in razlike med posameznimi rangi ugotavljali s pomočjo standardiziranih rezidualov, pri četrti 
hipotezi smo za razliko od ostalih uporabili neparametrično obliko testa ANOVA (Kruskal-Wallisov 
test). Pri tem smo posthoc testiranje izvedli z Mann-Whitney U testom.  
Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v razporeditvi branilcev v fazi branjenja 
glede na rang ekipe. Ekipe višjega ranga pogosteje uporabljajo razporeditev branilcev »1varuje«, 
kjer je aktivno odvzemanje v bolj centralnih conah, medtem ko ekipe nižjega ranga pogosteje 
uporabljajo »varuje 2«, kjer varuje igralec na nasprotni strani žoge. Rezultat, ki se ni skladal z 
ugotovitvami drugih avtorjev, je bil, da ekipe višjega ranga pogosteje uporabljajo hitre napade, 
medtem ko ekipe nižjega ranga kontinuiran napad. 
Povezanost med vrsto podaje in delovanjem v fazi branjena je pri ekipah v vseh kakovostnih rangih 
pokazala, da igralci pri podajah v globino delujejo v smeri odvzema žoge ali prekrška, medtem ko 
v primerih podaje v širino branilci zgolj ožijo prostor in pokrijejo nasprotnika. Ugotovili smo, da se 
ekipe višjega ranga branijo z manjšim povprečnim številom igralcev na napadalno akcijo 
nasprotnika. Razmerje med številom branilcev in napadalcev neposredno vpliva na možnost 
zaključka napada s strelom na gol. V primeru večjega števila napadalcev, glede na branilce, je 
možnost za izvedbo strela večja. 
Rezultati v našem delu kažejo na to, da delovanje branilcev v fazi branjenja ni naključno, ampak je 
močno odvisno od kakovosti ekipe, igralne situacije (vrsta podaje) in cone, v kateri se igralna 
situacija odvija, kar ponuja pomembne usmeritve za analitiko in trenersko prakso v sodobnem 
nogometu.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-12 07:15:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172872</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
