<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172862"><dc:title>Vpliv navidezne resničnosti na učno izkušnjo in učenje izračuna površine teles v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Bernik,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pogačnik,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Navidezna resničnost v vzgoji in izobraževanju</dc:subject><dc:subject>navidezna resničnost</dc:subject><dc:subject>osnovnošolsko izobraževanje</dc:subject><dc:subject>angažiranost</dc:subject><dc:subject>učni rezultati</dc:subject><dc:subject>uporabniška izkušnja</dc:subject><dc:subject>matematika</dc:subject><dc:subject>tehnologija v izobraževanju</dc:subject><dc:description>Navidezna resničnost (VR) kot sodobna izobraževalna tehnologija obljublja transformativno učno izkušnjo, še posebej pri vizualizaciji kompleksnih matematičnih konceptov. Kljub njenemu teoretičnemu potencialu pa empirični dokazi o njeni dejanski učinkovitosti v osnovnošolskem izobraževanju ostajajo omejeni. Pričujoča raziskava preučuje vpliv uporabe VR pri poučevanju matematike, natančneje pri učenju izračuna površine geometrijskih teles, pri učencih devetega razreda osnovne šole.

Raziskava temelji na kvazieksperimentalnem raziskovalnem načrtu, ki vključuje eksperimentalno skupino, ki je pri učenju poleg tradicionalnih učnih metod uporabljala VR aplikacijo Prisms VR, in kontrolno skupino, ki je sledila le tradicionalnim metodam poučevanja. Za oceno učnih učinkov in uporabniške izkušnje so bili uporabljeni kvantitativni in kvalitativni instrumenti, vključno z matematičnim testom, vprašalniki o angažiranosti, uporabniški izkušnji, fizioloških učinkih ter polstrukturiranimi intervjuji z udeleženci.

Rezultati študije kažejo, da uporaba VR ni prinesla statistično značilnega izboljšanja učnih rezultatov v primerjavi s tradicionalnimi pristopi. Kljub temu je analiza kvalitativnih podatkov razkrila pomembne prednosti VR, predvsem v smislu povečanega interesa in motivacije učencev ter izboljšane prostorske predstave matematičnih konceptov. Udeleženci so izpostavili tudi določene omejitve tehnologije, kot so tehnične pomanjkljivosti aplikacije, težave pri navigaciji, jezikovne ovire ter pojav VR slabosti pri nekaterih učencih.

Izsledki raziskave poudarjajo, da VR kot učni pripomoček ne predstavlja univerzalne rešitve, temveč zahteva premišljeno pedagoško integracijo, prilagoditev učnim slogom ter izboljšave na področju programske in strojne opreme. Študija prispeva k širšemu akademskemu diskurzu o vlogi VR v izobraževanju in odpira vprašanja o dolgoročnih učinkih, optimalnih metodoloških pristopih ter pogojih, pod katerimi lahko VR resnično prispeva k izboljšanju učnih izidov.</dc:description><dc:publisher>Š. Bernik</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-11 21:30:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172862</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
