<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172844"><dc:title>Analiza dejavnikov aktivnega staranja v izbranih organizacijah javnega sektorja</dc:title><dc:creator>Koprivc,	Darja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozjek,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>aktivno staranje</dc:subject><dc:subject>javni sektor</dc:subject><dc:subject>starejši uslužbenci</dc:subject><dc:subject>organizacijska podpora</dc:subject><dc:subject>vodenje</dc:subject><dc:subject>medgeneracijsko sodelovanje</dc:subject><dc:subject>starizem</dc:subject><dc:subject>kadrovske strategije</dc:subject><dc:description>V obdobju izrazitih demografskih sprememb in staranja delovno aktivnega prebivalstva postaja vprašanje aktivnega staranja osrednji izziv sodobnega ravnanja z ljudmi, zlasti v javnem sektorju. Namen raziskave je bil preučiti vpliv organizacijskih dejavnikov na pripravljenost javnih uslužbencev za nadaljevanje dela po doseženi upokojitveni starosti, pri čemer je bilo izhodišče primerjalno umeščeno tudi v mednarodni okvir z vključitvijo izbranih podatkov iz ZDA in Nemčije.
Raziskava je izvedena z metodo anketiranja na vzorcu slovenskih javnih uslužbencev. Rezultati kažejo, da dejavniki, kot so zaznana organizacijska podpora (β = 0,352; p &lt; 0,001), možnosti vseživljenjskega učenja (β = 0,296; p &lt; 0,001) ter prilagodljivost delovnega časa (β = 0,241; p &lt; 0,01), pomembno vplivajo na pripravljenost za podaljšanje delovne aktivnosti po upokojitveni starosti.
Primerjalna analiza z mednarodnim vzorcem kaže pomanjkljivosti v razvitosti strategij aktivnega staranja v slovenskih javnih organizacijah ter izpostavlja potrebo po bolj ciljno usmerjenem razvoju vključujočih delovnih izkušenj. S te podlage izhaja več predlogov, in sicer uvedba prilagodljivih oblik dela za starejše uslužbence (možnosti skrajšanega delovnega časa, hibridno delo ali delo od doma za uslužbence po 50. letu starosti), krepitev vodstvenih kompetenc za vodenje večgeneracijskih timov (uvajanje obveznih usposabljanj za vodje na temo staranja javnih uslužbencev, upravljanje raznolikosti in preprečevanje starostne diskriminacije), spodbujanje prenosa znanja med generacijami, kot so mentorski programi, s katerimi starejši javni uslužbenci prenašajo strokovna znanja in institucionalni spomin na mlajše, formalna vključitev starejših javnih uslužbencev v procese odločanja (projektne skupine in strateške razprave), odprava starostnih stereotipov na organizacijski ravni s pomočjo ozaveščenih delavnic, različnih kampanj ter jasne organizacijske politike.</dc:description><dc:publisher>[D. Bohinc]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-11 13:30:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172844</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
