<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172835"><dc:title>Izgorelost zaposlenih na izbranih centrih za socialno delo</dc:title><dc:creator>Francelj,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Buzeti,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>vzroki</dc:subject><dc:subject>simptomi</dc:subject><dc:subject>posledice</dc:subject><dc:subject>centri za socialno delo</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava izgorelost zaposlenih na izbranih centrih za socialno delo. Izgorelost je stanje kronične, fizične in duševne izčrpanosti, ki nastane kot izid dolgotrajnega neobvladljivega stresa, zlasti v delovnem okolju. Izgorelost se razvija postopoma in vključuje simptome, kot na primer izčrpanost, cinizem in padec osebne in delovne učinkovitosti. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti stopnjo tveganja izgorelosti in razlike med anketiranci na treh enotah Centrov za socialno delo (CSD), in sicer CSD Ljubljana, CSD Osrednja Slovenija – vzhod in CSD Osrednja Slovenija – zahod. V diplomskem delu so uporabljene kvantitativna in deskriptivna metoda, komparativna metoda in metodi kompilacija ter statistična analiza. Zbiranje podatkov raziskave je potekalo od 5. 5. 2025 do 25. 5. 2025, s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan s spletnim orodjem 1KA.si.
Rezultati raziskave diplomskega dela kažejo, da je med anketiranimi zaposlenimi na centrih za socialno delo najpogosteje izražen simptom izčrpanosti, sledijo pa mu kognitivna in čustvena oškodovanost ter miselna odtujenost. Raziskava je pokazala, da največ simptomov izgorelosti kažejo anketiranci na CSD Osrednja Slovenija – zahod, s povprečno vrednostjo izgorelosti 3,46. Izgorelost je bila izrazitejša pri anketirancih, ki imajo pri delu stik s strankami (r=0,303; p=0,002). Rezultati raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju izgorelosti med zaposlenimi v socialnem varstvu in omogočajo oblikovanje ciljno usmerjenih preventivnih ukrepov. Praktična vrednost se kaže v možnosti prilagajanja kadrovske podpore, uvedbi programov za obvladovanje stresa ter oblikovanju politik za boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, kar lahko pozitivno vpliva na učinkovitost in dobrobit zaposlenih na centrih za socialno delo in javni upravi.</dc:description><dc:publisher>[S. Francelj]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-11 12:40:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172835</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
