<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172830"><dc:title>Študija izvedljivosti zaznave elektroporacije rastlinskih tkiv z indikatorjem celične metabolne aktivnosti</dc:title><dc:creator>Josifovska,	Lina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mahnič-Kalamiza,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektroporacija</dc:subject><dc:subject>TTC</dc:subject><dc:subject>trifenilformazan</dc:subject><dc:subject>vitalnost tkiva</dc:subject><dc:subject>HSV analiza</dc:subject><dc:subject>heterogenost</dc:subject><dc:description>Elektroporacija je fizikalni pojav, pri katerem izpostavljenost celic kratkotrajnim, a intenzivnim 
električnim pulzom povzroči prehodno ali trajno povečanje prepustnosti celične membrane. V 
kombinaciji z ustreznimi barvnimi indikatorji vitalnosti omogoča enostavno, vizualno in 
kvantitativno oceno obsega poškodb tkiva. V pričujoči raziskavi smo kot model uporabili 
krompir (Solanum tuberosum L.), ki zaradi svoje anatomske homogenosti, visoke vsebnosti 
vode, turgidnosti in izrazite barvne kontrastnosti po obarvanju s TTC predstavlja idealen sistem 
za preučevanje učinkov elektroporacije. 
Eksperimenti so bili izvedeni z napravo BTX Gemini X2, pri čemer smo uporabili pravokotne 
pulze dolžine 100 μs in frekvence 1 Hz, z napetostmi 200, 400, 600, 800 in 1000 V ter z dvema 
različnima številoma pulzov (1 in 8). Po tretiranju so bili vzorci inkubirani v raztopini 2,3,5- 
trifeniltetrazolijevega klorida (TTC) z dodatkom 0,75 % citronske kisline pri temperaturi 
hladilnika 4 °C, 24 ur, kar je omogočilo selektivno obarvanje metabolno aktivnih celic v rdečo 
barvo trifenilformazana (TPF). 
Zajete fotografije obarvanih vzorcev smo analizirali z lastno razvito Python skripto, ki je 
vključevala pretvorbo iz RGB v HSV barvni prostor, pragovno filtriranje rdečih odtenkov, 
segmentacijo in kvantifikacijo deleža vitalnega tkiva. Pri tem smo poleg rdeče obarvanih 
področij upoštevali tudi rumeno obarvana območja, ki predstavljajo delno poškodovano, a še 
vedno metabolno aktivno tkivo, kar omogoča celovitejšo oceno učinkov elektroporacije. . Poleg 
tega smo izračunali koeficient variacije intenzitete obarvanja kot kazalnik prostorske 
enakomernosti elektroporacijskega učinka. Rezultati so pokazali, da se z naraščanjem napetosti 
in številom pulzov delež vitalnega tkiva sistematično zmanjšuje, medtem ko se heterogenost 
obarvanja povečuje, kar kaže na neenakomerno porazdelitev električnega polja in progresivno 
poškodbo tkiva. 
Raziskava potrjuje, da kombinacija elektroporacije in TTC barvanja predstavlja stroškovno 
učinkovito, hitro in ponovljivo metodo za oceno vitalnosti rastlinskega tkiva. Metoda je 
primerna za nadaljnjo optimizacijo in prenos v izobraževalno, raziskovalno ter industrijsko 
okolje.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-11 12:00:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172830</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
