<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172812"><dc:title>Medobčinsko sodelovanje na področju črpanja kohezijskih sredstev – primer Osrednjeslovenske statistične regije</dc:title><dc:creator>Prijatelj,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>upravna zmogljivost</dc:subject><dc:subject>medobčinsko sodelovanje</dc:subject><dc:subject>kohezijska politika</dc:subject><dc:subject>občine</dc:subject><dc:subject>javna uprava</dc:subject><dc:subject>evropski projekti</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava vpliv medobčinskega sodelovanja na upravno zmogljivost občin pri črpanju kohezijskih sredstev na primeru občin Osrednjeslovenske statistične regije. Slovenske občine se pri črpanju kohezijskih sredstev soočajo z določenimi izzivi, ki izhajajo predvsem iz kadrovske podhranjenosti v občinskih upravah ter teritorialne razpršenosti občin. Kot rešitev za ta dva izziva se ponuja medobčinsko sodelovanje, saj bi s tem lahko občine izboljšale svojo upravno zmogljivost. Namen dela je raziskati, kako medobčinsko sodelovanje prispeva k reševanju s tem povezanih težav. Osredotoča se na vlogo sodelovanja pri izboljšanju dostopa do evropskih sredstev ter krepitvi sposobnosti občin za uspešno pripravo projektov.
Za raziskavo so bili uporabljeni sekundarni podatki, pridobljeni iz različnih javno dostopnih virov, kot so Odprti podatki Slovenije, Kohesio, Statistični urad Republike Slovenije, Portal javnih naročil, raziskovalni projekt »Analiza medobčinskega sodelovanja v Sloveniji« in tudi s spletnih strani občin. Za posamezno občino smo izračunali indeks upravne zmogljivosti, sestavljen iz štirih dimenzij: kadri, organizacija, strateško načrtovanje in okvirni pogoji. Povezavo med medobčinskim sodelovanjem in upravno zmogljivostjo smo analizirali s Pearsonovim koeficientom korelacije. Predstavili smo tudi lokalno samoupravo v povezavi s črpanjem kohezijskih sredstev na Portugalskem.
Rezultati so pokazali, da občine Osrednjeslovenske regije občine z višjim indeksom upravne zmogljivosti pripravijo več projektov, večje število medobčinskih povezav pa ni nujno povezano z višjo upravno zmogljivostjo. Primer Portugalske kaže, da institucionalizirane oblike medobčinskega sodelovanja, kot so medobčinske skupnosti, pomembno povečujejo upravno zmogljivost občin pri črpanju kohezijskih sredstev.
Delo prispeva k strokovni razpravi o vlogi medobčinskega sodelovanja pri krepitvi upravne zmogljivosti občin in učinkovitejšem izvajanju kohezijske politike.</dc:description><dc:publisher>[J. Prijatelj]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-11 09:45:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172812</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>