<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172779"><dc:title>Primerjava učinkovitosti in razlik med ročno ustvarjenimi in z umetno inteligenco generiranimi prototipi uporabniškega vmesnika</dc:title><dc:creator>Razpotnik,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Guna,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>uporabniški vmesnik</dc:subject><dc:subject>uporabniška izkušnja</dc:subject><dc:subject>učinkovitost</dc:subject><dc:subject>vizualna privlačnost</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo obravnavali področje oblikovanja uporabniških vmesnikov, vpliv umetne inteligence na uporabniško izkušnjo ter vizualno privlačnost prototipov mobilnih aplikacij. Namen raziskave je bil proučiti razlike med ročno oblikovanimi in z umetno inteligenco generiranimi prototipi mobilnih aplikacij z vidika učinkovitosti, uporabniške izkušnje in vizualne privlačnosti.
Cilji dela so bili: razumeti potrebe uporabnikov z začetno anketo, oblikovati informacijsko arhitekturo z metodo razvrščanja kartic, izdelati nizkoločljivostne in visokoločljivostne prototipe, razviti tri različne prototipe (ročno z orodjem Figma ter z umetno inteligenco na platformah Visily in Uizard) ter izvesti primerjalno analizo.
Uporabili smo metode, kot so analiza uporabnikov, razvrščanje kartic, testiranje prototipov in zbiranje povratnih informacij. Uporabniški scenariji so vključevali merjenje učinkovitosti, oceno uporabniške izkušnje ter vizualne privlačnosti.
Rezultati so pokazali, da je ročno oblikovan prototip dosegel najboljše ocene. Uporabniki so z njim naloge opravljali najhitreje, hkrati pa je bil ocenjen kot najbolj privlačen in funkcionalen. Prototip, ustvarjen z umetno inteligenco na platformi Visily, je bil ocenjen povprečno, medtem ko je prototip iz platforme Uizard dosegel najslabše rezultate. Le polovica uporabnikov je pravilno prepoznala ročni prototip, kar kaže na manjše razlike v zaznavi.
Na osnovi ugotovitev je bilo zaključeno, da ročno oblikovanje trenutno omogoča višjo raven kakovosti digitalnih rešitev, vendar orodja z umetno inteligenco že kažejo potencial za izboljšave in nadaljnji razvoj. V prihodnje bi bilo priporočljivo raziskavo razširiti z večjim vzorcem, dodatnimi platformami in bolj raznolikimi nalogami.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-11 09:01:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>