<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172773"><dc:title>Nadgradnja procesa UX/UI načrtovanja z AI-podprtimi orodji na primeru vrednotenja in prenove spletne strani Planinske zveze Slovenije</dc:title><dc:creator>Bevk,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Guna,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>uporabniška izkušnja</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>generativna umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>orodja umetne inteligence</dc:subject><dc:subject>Planinska zveza Slovenije</dc:subject><dc:description>Umetna inteligenca, zlasti generativna, vse pogosteje dopolnjuje procese v družbi tudi na področju oblikovanja uporabniške izkušnje. Zaradi vrzeli med raziskavami in dejansko uporabo tovrstnih orodij je bilo v magistrskem delu preučeno, kako lahko umetna inteligenca podpira proces uporabniško usmerjenega načrtovanja. Raziskava se je na primeru prenove spletne strani Planinske zveze Slovenije osredotočila na vrednotenje uporabnosti teh orodij v različnih fazah procesa uporabniško usmerjenega načrtovanja. Namen raziskave je bil preveriti, v katerih fazah procesa uporabniško usmerjenega načrtovanja lahko umetna inteligenca učinkovito podpre delo oblikovalca in kakšni so njeni potenciali ter omejitve v tem kontekstu.
V teoretičnem delu smo analizirali dosedanje raziskave in orodja, ki temeljijo na umetni inteligenci, ter so uporabna v posameznih fazah procesa oblikovanja. Sledil je eksperimentalni del, v katerem so bila uporabljena različna orodja, kot so ChatGPT-4o, Attention Insight, Relume, Equally AI, DALL-E 3 in druga. Z njimi smo analizirali podatke ankete, izvedena je bila primerjava toplotnih zemljevidov, opravljena avtomatizirana analiza dostopnosti, na koncu pa so bile z njimi ustvarjene še uporabniške persone, informacijska arhitektura, žični modeli in grafike za končno oblikovno rešitev.
Rezultati kažejo, da lahko umetna inteligenca učinkovito podpira proces uporabniško usmerjenega načrtovanja, zlasti pri ideaciji, ustvarjanju prototipov in raziskovanju trga. Prav tako njeno korist vidimo v hitrem in cenovno ugodnem testiranju vmesnih oblikovnih različic, pri čemer pa zaključujemo, da umetna inteligenca ni nadomestilo za človeka in je končno testiranje z dejanskimi uporabniki še vedno ključnega pomena. Umetna inteligenca predstavlja pomembno podporo v procesu oblikovanja uporabniške izkušnje, vendar ne more nadomestiti človekove presoje, empatije in poznavanja konteksta. Priporočamo njeno uporabo kot orodja za soustvarjanje in optimizacijo obstoječih procesov in ne kot popolno avtomatizacijo.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-11 09:01:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172773</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>