<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172756"><dc:title>Pomen skupin za samopomoč na področju duševnega zdravja: vidik uporabnikov dnevnih centrov</dc:title><dc:creator>Krenker,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sobočan,	Ana Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>skupine</dc:subject><dc:subject>samopomoč</dc:subject><dc:subject>skupine za samopomoč</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>normalizacija</dc:subject><dc:subject>dnevni centri</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem raziskovala pomen skupin za samopomoč uporabnikov dnevnih centrov s področja duševnega zdravja, kjer vzorec predstavljajo uporabniki dveh dnevnih centrov različnih nevladnih organizacij. V enem izmed dnevnih centrov skupino za samopomoč vodi strokovnjak, drugo pa uporabniki sami. Z raziskavo sem želela pridobiti podatke o tem, kakšne so prednosti skupine za samopomoč, kaj je za člane pomembno v skupini, kakšno vlogo imajo, kaj pričakujejo od sodelujočih, kaj pridobijo od sodelovanja, kako se to kaže na njihovem duševnem zdravju in česa si v okviru skupin za samopomoč še želijo. Osebe s težavami v duševnem zdravju so namreč pogosto odobravane kot pasivni prejemniki zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev, medtem ko skupine za samopomoč stremijo k temu, da člani sami, ob podpori drugih, prevzamejo odgovornost in pridobijo moč za reševanje lastnih stisk. 
Intervjuvanci v raziskavi vidijo številne prednosti skupine za samopomoč, pri čemer so najpogosteje izpostavljali medsebojno pomoč, ki članom predstavlja priložnost za dialog in hkrati vpliva na pridobitev različnih perspektiv na problemsko situacijo in ustreznih informacij, tako o duševnih motnjah kot tudi o strategijah za spopadanje s stiskami. Sodelujoči so prav tako poročali, da s sodelovanjem v skupini za samopomoč pridobijo občutek veljavnosti, pripadnosti, razumljenosti in slišanosti, kar pozitivno vpliva na njihovo počutje. Pomembno vlogo pri sodelovanju v skupini za samopomoč imajo tudi pravila, ki jih člani skupine določijo skupaj. Najpomembnejše pravilo je pravilo o zaupnosti, saj z njim ustvarjajo varen prostor. Skupina, ki deluje pod vodstvom strokovnjaka, v skupini za samopomoč namenja več pozornosti obravnavi različnih tem, ki so relevantne za področje duševnega zdravja, in izkustvenemu delu članov, medtem ko skupina, ki jo vodijo člani sami, daje poudarek na življenjske situacije članov, njihove stiske in razreševanje le-teh. Intervjuvanci vidijo pomen skupine za samopomoč v varnosti in socialni mreži, saj v njej spletajo prijateljske vezi. Kot najpomembnejši element skupine za samopomoč intervjuvanci navajajo možnosti podelitev lastnih stisk in vpliv članov, tako na ostale sodelujoče kot tudi na sam potek skupine.</dc:description><dc:publisher>[Z. Krenker]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-11 09:00:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172756</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
