Podoba socialnega dela med mladimi v SlovenijiZupanc, Nina (Avtor) Rape Žiberna, Tamara (Mentor) percepcija socialnega delamladostnikivloga medijevstrokovna identitetaV diplomskem delu sem raziskovala, kako mladi v Sloveniji vidijo socialno delo. V teoretičnem uvodu sem najprej opisala stroko socialnega dela (predstavitev njegove definicije ter opredelitev področij in metode). V nadaljevanju sem predstavila podobo socialnega dela v javnosti in raziskala, kako položaj stroke v družbi doživljajo socialne delavke in kako se s tem spopadajo. V povezavi s tem sem se navezala še na strokovno identiteto socialnih delavk in osvetlila problem senzacionalističnega poročanja medijev o socialnem delu. Nazadnje sem v teoretičnem pregledu opredelila še pojem mladosti in kako mladi gledajo na socialno delo, kjer sem povzela rezultate različnih raziskav. Cilj moje raziskave je bil ugotoviti, kakšno je stališče mladih o socialnem delu v Sloveniji, ter prepoznati, kaj je povezano z oblikovanjem določenega mnenja o socialnem delu. Poleg tega sem želela dobiti informacije o tem, kaj bi mlade najpogosteje odvračalo od študija socialnega dela, z namenom, da bi lahko v prihodnosti na ustrezne načine krepili pozitivno mnenje in ozaveščenost o poklicu socialnega dela. Raziskava je kvantitativna, deskriptivna in empirična. Podatke sem zbirala s pomočjo standardiziranega spletnega vprašalnika, ki je bil oblikovan s pomočjo spletne aplikacije Arnes 1KA in je poleg vprašanj zaprtega tipa vseboval tudi nekaj odprtih vprašanj. Populacijo predstavljajo vsi mladi Slovenci in Slovenke, ki so v času zbiranja podatkov bili stari med 15 in 26 let. Uporabila sem neslučajnostno in kvotno vzorčenje, vzorčila pa sem znotraj treh skupin – obiskovalci informativnega dne na Fakulteti za socialno delo (FSD), študentke in diplomantke FSD ter ostali mladi v populaciji. Vzorec je zajemal 229 mladih (66 obiskovalcev informativnega dne, 92 študentk in diplomantk FSD, 71 posameznikov iz splošne populacije mladih). Podatke sem s pomočjo vnaprej natisnjenih letakov s QR-kodo zbirala na informativnem dnevu FSD, vprašalnik pa sem delila tudi na družbenih omrežjih. QR-kode za dostop do vprašalnika so bile dostopne tudi v avli FSD. Podatke sem analizirala na kvantitativen način, pri čemer sem si pomagala s spletno aplikacijo Arnes 1KA in programom Excel. Za analizo sem uporabila postopke deskriptivne statistike, natančneje univariatno (frekvenčna porazdelitev, mere srednjih vrednosti, standardni odklon) in bivariatno analizo (?2 in Cramerjev ?). Odgovore na odprta vprašanja sem analizirala s pomočjo odprtega kodiranja. Raziskava je pokazala, da mladi vidijo socialno delo predvsem kot stroko, ki dela z ljudmi in jim nudi pomoč. Mladi osebne izkušnje pomoči socialne delavke ocenjujejo večinoma pozitivno. Informacije o stroki pridobivajo predvsem v šoli, kjer se je večina mladih z njim tudi prvič srečala. Splošna populacija mladih ocenjuje, da slabo pozna socialno delo. Socialno delo je s perspektive mladih v družbi negativno vrednoteno, večina pa meni, da bi k boljši prepoznavnosti stroke med mladimi v največji meri prispevale višje plače ter več prisotnosti na družbenih omrežjih. Študentke in diplomantke FSD so se za študij v večini odločale na podlagi svoje želje po pomoči in delu z ljudmi, mladi pa so obiskali informativni dan, saj jih poklic zanima, pomemben jim je tudi vtis fakultete v živo. Študij socialnega dela je največkrat povezan s pozitivno spremembo mnenja o stroki, vendar se pojavljajo tudi primeri negativnih sprememb. Obiskovalce informativnega dne bi od študija najbolj odvrnilo nespoštovanje poklica v družbi, pri čemer je celotna populacija mladih mnenja, da socialno delo zaradi nespoštovanja in nizkih plač ni privlačna karierna izbira. Glede na ugotovitve predlagam večjo prisotnost vsebin o socialnem delu na družbenih omrežjih, smiselno bi bilo tudi okrepiti sodelovanje FSD s šolami. V študijski program bi bilo koristno vključiti vsebine o problematiki negativnega poročanja medijev, kjer bi študentke krepile kompetence za odzivanje na medijske vsebine. Na podlagi pozitivnega odziva na predstavitev FSD na Informativi predlagam več spodbude študentkam pri vključevanju v predstavljanje FSD širši javnosti. Predlagam še sistematično spremljanje javne podobe socialnega dela z namenom morebitnega razvoja ustreznih strategij promocije stroke.[N. Zupanc]20252025-09-11 09:00:38Diplomsko delo/naloga172754sl