Fuzija mezenhimskih matičnih/stromalnih celic v regenerativni medicini: sistematični pregled literaturePirnat, Metka (Avtor) Zupan, Janja (Mentor) Burnik, Tilen (Komentor) mezenhimske matične/stromalne celicecelična fuzijaregenerativna medicinasistematičen pregled literatureMezenhimske matične/stromalne celice (MSC) so predmet mnogih raziskav na področju regenerativne medicine. Predstavljajo edinstveno vrsto celic, ki jih lahko izoliramo iz različnih tkiv odraslih posameznikov, najpogosteje iz kostnega mozga in maščobnega tkiva, narašča pa tudi zanimanje za uporabo manj invazivnih virov pridobivanja, kot so zobna pulpa, popkovnica in druga tkiva. Zmožne so več-linijske diferenciacije v najrazličnejša tkiva, zato se v regenerativni medicini uporabljajo v razvoju novih celičnih terapij za številne bolezni. Dokazano je bilo, da so takšne terapije varne in imajo zelo malo neželenih učinkov. Delujejo lahko preko več mehanizmov: transdiferenciacije, s prenosom mitohondrijev, parakrino, z izločanjem zunajceličnih veziklov in s celično fuzijo, ki smo jo podrobneje obravnavali v naši nalogi. Celična fuzija je lahko naraven ali patološki proces in je vključena npr. v razvoj ploda in imunski odziv v telesu. Kasnejše raziskave so dokazale tudi fuzijo med matičnimi in tkivno specifičnimi celicami, kar ponuja nove možnosti za terapevtsko rabo. Z namenom, da bi ovrednotili pomen celične fuzije kot enega izmed mehanizmov MSC in raziskali njeno potencialno uporabo v regenerativni medicini, smo naredili sistematičen pregled literature. Iskanje smo opravili na treh podatkovnih bazah PubMed, Web of Science in Scopus, dodatno pa smo vključili tudi članke pridobljene s pregledom literature že vključenih virov. Skupno smo vključili 46 člankov, izmed katerih je bilo 32 raziskovalnih, na katere smo se podrobneje osredotočili. Članke smo razdelili po organskih sistemih in ugotovili, da se rezultati zelo razlikujejo. Zgodnje raziskave so se osredotočale predvsem na mehanizme delovanja MSC, pri čemer so nekatere dokazale odsotnost fuzije, druge pa so dokazale redko spontano fuzijo. Z namenom povečanja pogostosti fuzije so raziskovalci uporabili dodatne metode kot sta uporaba virusov ali polietilen glikola. Tako sprožena fuzija lahko postane pomemben mehanizem s katerim pridobimo hibridne oz. fuzijske celice. Koncept so raziskovalci že izkoristili pri razvoju novih terapij na področju zdravljenja srčno-žilnih bolezni, Duchennove mišične distrofije in diabetesa. Kljub dokazanem potencialu fuzije MSC s tkivno specifičnimi celicami to področje še vedno ostaja premalo raziskano in bodo potrebne nadaljnje študije, zlasti glede dolgoročnih učinkov terapij s hibridnimi celicami.20252025-09-11 08:45:39Magistrsko delo/naloga172738sl