<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172732"><dc:title>Iskanje novih učinkovin za zaviranje rasti Candida albicans iz knjižnice spojin Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani</dc:title><dc:creator>Škufca,	Nastja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hrast Rambaher,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Golob,	Majda	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>knjižnica spojin</dc:subject><dc:subject>Candida albicans</dc:subject><dc:subject>mikrodilucijska metoda</dc:subject><dc:subject>minmalna inhibitorna koncentracija</dc:subject><dc:subject>protiglivične učinkovine</dc:subject><dc:description>Rod Candida predstavlja kvasovke iz kraljestva gliv (Fungi), med katerimi je klinično pomembna tudi vrsta Candida albicans, saj povzroča sistemske kandidozne okužbe po vsem svetu. Zaradi naraščajoče odpornosti na obstoječa protiglivična zdravila ter njene izjemne sposobnosti preživetja v različnih okoljih, predstavlja ta kvasovka vse večji izziv v sodobni medicini. Na resnost problema opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ki je kvasovko C. albicans uvrstila v kritično pomembno skupino patogenov. To dodatno poudarja potrebo po razvoju novih, učinkovitih protiglivičnih učinkovin. 
Ena izmed ključnih strategij pri odkrivanju novih potencialnih učinkovin je rešetanje knjižnice spojin. V okviru magistrske naloge smo glede protiglivičnega delovanja testirali 1629 spojin iz knjižnice spojin Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki so bile prvotno sintetizirane ali kupljene za potrebe različnih raziskovalnih projektov, usmerjenih predvsem v protitumorsko in protimikrobno delovanje ter v razvoj inhibitorjev določenih encimov. V presejalnem testiranju smo identificirali 12 spojin, ki so izkazale zaviralno delovanje na kvasovko C. albicans. V nadaljevanju smo tem potencialnim spojinam z mikrodilucijsko metodo določili minimalno inhibitorno koncentracijo (MIK) – najnižjo koncentracijo, ki še zavira rast mikroorganizmov. Na podlagi dobljenih rezultatov smo za 8 spojin z gotovostjo potrdili jasno zaviralno delovanje na kvasovko C. albicans.
Največ aktivnih spojin je pripadalo derivatom pirido [4,3-b] karbazolov, ki so že znani po protitumorski aktivnosti in tudi protiglivičnem delovanju na kvasovko C. albicans. Velik potencial za razvoj novih protiglivičnih učinkovin pa predstavljajo spojine s cianotiofensko osnovo, naftamidno osnovo in derivati 6-(trifluorometil) pirimidin-2-amina. Rezultati te magistrske naloge predstavljajo pomembno izhodišče za nadaljnji razvoj potencialnih protiglivičnih učinkovin, vključno z analizo odnosa med strukturo in delovanjem (SAR), določitvijo mehanizmov delovanja in optimizacijo fizikalno-kemijskih lastnosti.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-11 08:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172732</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
