Sociološki vidiki opioidne krize na Zahodu in stanje v SlovenijiCrljenak, Iva (Avtor) Smrke, Marjan (Mentor) opioidna krizaprotibolečinska zdravilamedikalizacijadružbena neenakostkulturne vrednoteMagistrska naloga obravnava uporabo opioidnih protibolečinskih zdravil (OPZ) kot kompleksen družbeni pojav, ki presega medicinske okvire in odraža širše družbene, kulturne in politične dejavnike. Osrednje raziskovalno vprašanje je bilo, kateri nemedicinski dejavniki vplivajo na porast uporabe OPZ in kako jih je mogoče razumeti s pomočjo socioloških teorij. Kot teoretska osnova so služili pristopi Thomasa Szasza, Richarda Wilkinsona in Kate Pickettove, Daniela Reada ter koncepti Foucaulta, Illicha, Fukuyame in Huxleyja, ki so se izkazali za uporabne pri analizi samostojno izbranih empiričnih podatkov. Empirični del naloge temelji na primerjalni kvantitativni analizi podatkov iz OECD in ESS za leto 2018 ter na analizi globalnih trendov in primera ZDA. Ugotavljali smo korelacijo med porabo OPZ in socio-ekonomskimi kazalniki (GINI, varčevanje, osebna avtonomija) z uporabo Pearsonovega korelacijskega koeficienta. Rezultati kažejo, da na upoštevanem vzorcu družbena neenakost ni bila statistično pomembno povezana z uporabo OPZ, medtem ko so kulturne preference izkazale zmerno pozitivno povezanost. Slovenija se po porabi OPZ uvršča visoko, kar odraža vpliv medikalizacije, sistemske dostopnosti in kulturne tolerance do farmakoloških rešitev. Ugotovitve potrjujejo, da uporaba OPZ ni zgolj medicinski odziv, temveč rezultat prepleta kulturnih, socioloških, psiholoških, ekonomskih in institucionalnih dejavnikov. Raziskava poudarja potrebo po celostnem pristopu k oblikovanju zdravstvenih politik ter nadaljnjih študijah z razširjenim vzorcem in kvalitativnimi metodami.I. Crljenak20252025-09-11 08:30:54Magistrsko delo/naloga172710sl