<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172525"><dc:title>Določanje izražanja prenašalca ATP7B v tkivu bolnic z rakom jajčnikov in kemorezistenca na karboplatin</dc:title><dc:creator>Bervar,	Amber	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Černe,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rak jajčnikov</dc:subject><dc:subject>HGSC</dc:subject><dc:subject>kemorezistenca</dc:subject><dc:subject>ATP7B</dc:subject><dc:description>Med ginekološkimi raki ima rak jajčnikov najvišjo umrljivost. Med vzroke za visoko umrljivost sodijo nespecifičnost simptomov in posledično odkrivanje bolezni v poznih stadijih ter razvoj kemorezistence na karboplatin, kar ovira zdravljenje. Večina bolnic z rakom jajčnikov bo tekom zdravljenja razvila kemorezistenco na karboplatin, pričakovana življenjska doba bolnic, ki se na sistemsko zdravljenje ne odzivajo, pa je zgolj eno leto. Odkritje označevalca, ki bi pripomogel k zgodnjemu diagnosticiranju raka jajčnikov in/ali bi bil povezan z razvojem kemorezistence na karboplatin, bi močno pripomoglo k izboljšanju zdravljenja te bolezni. Vlogo pri kemorezistenci na karboplatin naj bi v rakavih celicah imela poleg drugih dejavnikov tudi prenašalca bakrovih ionov ATP7A in ATP7B, zato bi lahko bila potencialna označevalca za razvoj kemorezistence pri bolnicah z rakom jajčnikov. Pretekle raziskave so pokazale, da so substrat ATP7A in ATP7B lahko tudi ioni platine oz. kemoterapevtiki na osnovi platine, kot je karboplatin. Oba prenašalca naj bi sodelovala pri izločanju karboplatina iz rakavih celic, zato bi njuno povišano izražanje v rakavih celicah lahko nakazovalo na razvoj kemorezistence. V diplomskem delu smo s kvantitativno verižno reakcijo s polimerazo (qPCR) spremljali, kako se je zapis za ATP7B izražal v tkivu bolnic s seroznim karcinomom visokega gradusa (HGSC), ki zajema rak jajčnikov, rak jajcevodov in primarni peritonealni serozni rak, ter v kemorezistentni celični liniji, ki predstavlja model za HGSC, in v površinskem epiteliju zdravega jajčnika. V slednjih smo ovrednotili prisotnost ATP7B tudi s pretočno citometrijo. Ugotovili smo, da se je več zapisa za ATP7B izražalo v tkivu, odvzetem po predooperativni kemoterapiji, in da je bilo več ATP7B prisotnega v kemorezistentni celični liniji kot v površinskem epiteliju zdravega jajčnika. Rezultati nakazujejo na potencial ATP7B kot označevalca za razvoj kemorezistence pri HGSC.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-08 10:55:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172525</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
