<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172514"><dc:title>Sinteza in določanje strukturnih lastnosti nenaravne aminokisline</dc:title><dc:creator>Baša,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gazvoda,	Martin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Marolt,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>aminokisline</dc:subject><dc:subject>histidin</dc:subject><dc:subject>triazol</dc:subject><dc:subject>»klik kemija«</dc:subject><dc:subject>potenciometrične titracije</dc:subject><dc:description>Sinteza nenaravnih aminokislin in njihova vgradnja v proteine je vedno bolj zanimivo in intenzivno področje raziskovanja. Cilj je sintetizirati aminokisline z vgradnjo katerih bomo spremenili lastnosti proteinov in npr. dosegli njihovo večjo stabilnost, funkcionalnost in specifičnost. Cilj diplomskega dela je bila sintetiza nenaravne aminokisline – azahistidina, ki je analog naravnega histidina. Sinteza je potekala z uporabo z bakrom katalizirane reakcije med propargil glicinom in hidrazojsko kislino, ki je pri sintezi nastala in situ med natrijevim azidom in metanojsko kislino. Tako pripravljen azahistidin ima na stranski verigi triazolni obroč, ki med drugim lahko predstavlja koordinativno mesto za kovine. S titracijami (1H-1,2,3-triazola) sem preverjala, katere kovine in v kolikšni meri se lahko potencialno vežejo na triazolni fragment te nenaravne aminokisline. Ugotovili smo, da se na 1H-1,2,3-triazol najboljše vežejo kobaltovi in cinkovi ioni.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-09-08 08:45:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172514</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
