<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172508"><dc:title>Multimodalnost umetnostne terapije ter profesionalizacija umetnostne terapije v izbranih državah</dc:title><dc:creator>Hudnik,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidrih,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>integrativnost</dc:subject><dc:subject>multimodalnost</dc:subject><dc:subject>umetnostna terapija</dc:subject><dc:subject>umestitev v javni sistem</dc:subject><dc:subject>primeri dobre prakse</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo raziskuje profesionalizacijo umetnostne terapije tako v slovenskem kot mednarodnem  kontekstu. Avtorica pokaže na pomembnost profesionalizacije poklica umetnostnega terapevta, kar zahteva usklajevanje standardov izobraževanja in praks, ki se izvajajo v različnih državah. V Sloveniji je poklic »umetnostni terapevt« sicer statistično priznan, vendar pa ni sistematiziran in reguliran s strani države. V strokovnih krogih se kažejo razlike tudi pri uporabi terminov, kot sta na primer »umetnostna terapija« in »umetnostna psihoterapija«. Ugotovitve kažejo, da je potrebna večja jasnost in standardizacija terminologije, kar bo prispevalo k večjemu prepoznavanju in legitimnosti poklica umetnostnega terapevta in strokovnjaka za pomoč z umetnostjo. Strokovna združenja igrajo najpomembnejšo vlogo pri profesionalizaciji te discipline, kar vključuje široko podporo izobraževalnim in raziskovalnim iniciativam ter spodbujanje etičnih standardov in kakovosti izvedbe terapevtskih programov. V državah z urejenim sistemom registracije poklic umetnostnega terapevta temelji na povezavi med zakonodajo, izobraževanjem in strokovnimi združenji. Ponekod registracijo prevzemajo strokovna združenja, ki nadomeščajo neobstoječo ali pomanjkljivo zakonsko regulacijo z internimi postopki certificiranja. V slovenskem kontekstu že obstoječe raziskave potrjujejo izrazito potrebo po ureditvi področja. Kljub oviram pa strokovnjaki aktivno izvajajo delavnice in si prizadevajo za večjo prisotnost v medijih in sistemu, kar kaže na vztrajnost in pomen njihovega dela. Rezultati raziskave ponujajo dragocene vpoglede in primere dobre prakse iz tujine, ki lahko prispevajo k izboljšanju zaposljivosti in prepoznavnosti poklica »umetnostni terapevt« v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>S. Hudnik</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-07 08:30:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172508</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
