<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172188"><dc:title>Prekomerna uporaba pametnih telefonov in spletno nasilje pri mladostnikih ter vloga socialnega dela</dc:title><dc:creator>Tiran,	Maja Lučka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šugman Bohinc,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>pametni telefon</dc:subject><dc:subject>prekomerna uporaba</dc:subject><dc:subject>spletno nasilje</dc:subject><dc:subject>družbena omrežja</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>nekemične zasvojenosti</dc:subject><dc:subject>digitalna kultura</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu raziskujem značilnosti uporabe pametnih telefonov in spletno nasilje med mladostniki. V teoretičnem delu najprej predstavim prednosti pametnih telefonov in družbenih omrežij, nato pa se osredotočim na njihove negativne učinke, predvsem na telesne, psihološke in socialne posledice prekomerne uporabe. Posebej izpostavim nekemične zasvojenosti ter prekomerno uporabo zaslonskih tehnologij. Nadalje obravnavam vpliv družbenih omrežij na duševno zdravje mladostnikov ter pojavnost, oblike in posledice spletnega nasilja. Poudarim pomen socialnega dela pri soočanju s prekomerno uporabo pametnih telefonov in spletnim nasiljem ter izpostavim dve največji organizaciji v slovenskem prostoru, ki delujeta na tem področju – Center Logout in Center Šteker. V empiričnem delu predstavim kvalitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo devet mladostnikov iz Skupnostnega programa za mlade CONA Cent’r. Ugotovitve raziskave kažejo, da večina sodelujočih mladostnikov svoj telefon uporablja prekomerno, kar vpliva na njihovo psihično in fizično počutje ter odnose. Mladostniki pogosto občutijo utrujenost, osamljenost in žalost, zlasti v povezavi s spletnim nasiljem, ki so ga doživeli že vsi sodelujoči. Rezultati raziskave kažejo, da je spletno nasilje med mladimi pogost in razširjen pojav, pogosto ga tudi normalizirajo in ga ne doživljajo kot problematičnega. Raziskava pokaže različno stopnjo ozaveščenosti o spletni varnosti, pogosta pa so tudi tvegana vedenja in neprimerna komunikacija. Na podlagi ugotovitev predlagam: obvezne preventivne delavnice v šolah o digitalnih tveganjih, večjo vključenost staršev v izobraževalne vsebine, redno dodatno usposabljanje strokovnih delavcev ter več alternativnih dejavnosti za mlade v mladinskih centrih. Družbena omrežja bi morala razviti učinkovitejše mehanizme za prepoznavanje in hitro odstranjevanje nasilnih vsebin ter uporabnikom omogočiti lažji dostop do pomoči in prijave neprimernih vsebin. Poudarjam potrebo po sistemskih spremembah, ki bodo zagotovile večjo odgovornost ponudnikov digitalnih storitev in večjo zaščito otrok in mladostnikov v spletnem prostoru.</dc:description><dc:publisher>[M. L. Tiran]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-06 09:01:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172188</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
