<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172186"><dc:title>Ocena uveljavljanja načel normalizacije v stanovanjskih skupinah Doma na Krasu</dc:title><dc:creator>Kacjan,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grebenc,	Vera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>normalizacija</dc:subject><dc:subject>stanovanjske skupine</dc:subject><dc:subject>dezinstitucionalizacija</dc:subject><dc:subject>Brandonova načela</dc:subject><dc:subject>institucionalno varstvo</dc:subject><dc:subject>uporabniška izkušnja</dc:subject><dc:description>Kljub prizadevanjem za dezinstitucionalizacijo številne stanovanjske skupine še zmeraj ohranjajo značilnosti totalnih ustanov. Uporabniki se pogosto soočajo z institucionalnimi pravili, pomanjkanjem zasebnosti in omejenim vplivom na vsakdanje odločitve. Stanovanjske skupine se vedno bolj vzpostavljajo kot vrsta končne strukture in ne zgolj kot prehodna oblika na poti do večje samostojnosti uporabnika. 
V teoretičnem delu opredelim deviantnost, stigmatizacijo, totalne ustanove in njihov vpliv na posameznika, proces dezinstitucionalizacije v Sloveniji, s poudarkom na procesu prenove socialnovarstvenega zavoda Dom na Krasu. Predstavljen je razvoj koncepta normalizacije in pet Brandonovih načel, ki služijo kot izhodišče za presojanje kakovosti življenja uporabnikov v ustanovah. V zaključku teoretičnega dela omenim tudi oblike podpore in pomoči, ki se uporabljajo v institucionalnem varstvu. 
V empiričnem delu, ki temelji na kvalitativni raziskavi, s pomočjo intervjujev z uporabniki stanovanjske skupine Doma na Krasu zberem podatke o njihovi izkušnji bivanja. Zanima me, kako se v življenju uporabnikov kaže (ne)upoštevanje Brandonovih načel normalizacije, kakšne oblike podpore in pomoči ponujajo stanovanjske skupine in katere so ovire pri uveljavljanju teh načel. Ugotovitve raziskave okrepijo razumevanje oseb v stanovanjskih skupinah in njihovih potreb ter izpostavijo ovire, s katerimi se soočajo na poti do bolj samostojnega življenja. Prav tako ugotovitve spodbujajo k razmisleku o nadaljnjem razvoju skupnostnih služb po meri uporabnika.</dc:description><dc:publisher>[L. Kacjan]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-06 09:01:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172186</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
