<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172181"><dc:title>Duševno zdravje mladih v obdobju prehoda iz izobraževalnega sistema v delovno okolje</dc:title><dc:creator>Štumberger,	Julija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rihter,	Liljana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladi ljudje</dc:subject><dc:subject>mladost</dc:subject><dc:subject>prehodno obdobje</dc:subject><dc:subject>šolsko okolje</dc:subject><dc:subject>trg dela</dc:subject><dc:subject>življenjske spremembe</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>podpora</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem raziskovala duševno zdravje mladih v času prehoda iz izobraževalnega sistema v delovno okolje. V teoretičnem delu sem pisala o mladosti in identiteti, o spremembah in soočanju z njimi, o duševnem zdravju in dejavnikih, ki vplivajo nanj, o prehodu iz šolanja v zaposlitev ter nenazadnje o socialnem delu kot podpori mladim. V okviru raziskave sem oblikovala štiri raziskovalna vprašanja, ki so se osredotočala na pripravo mladih na prehod iz izobraževanja v zaposlitev, vrste dejavnikov, ki vplivajo na duševno zdravje mladih v prehodnem obdobju, podporo socialne mreže in vlogo socialnega dela pri podpori mladim v tem prehodu. Izvedena raziskava je kvalitativna, za pridobivanje podatkov sem uporabila delno standardiziran intervju, ki sem ga opravila z majhnim, neslučajnostnim in priložnostnim vzorcem desetih mladih oseb. Pridobljene podatke sem zapisala v obliki vprašanj in odgovorov, jih označila ter kvalitativno analizirala tako, da sem najprej določila enote kodiranja, jim pripisala pojme ter jih razvrstila po temah in kategorijah. Odprtemu kodiranju je sledilo še osno kodiranje, ki mi je omogočilo bolj pregledno razporeditev vsebine. Ugotovila sem, da mladi ob vstopu na trg dela potrebujejo različna znanja in veščine, še posebej zaradi srečevanja z morebitnimi ovirami, kot je pomanjkanje delovnih izkušenj. Ob tem jih spremljajo različna čustva in občutja, ki so lahko pozitivna ali negativna. Mladi podporo pogosto pridobivajo s strani neformalne socialne mreže (družina, partner, prijatelji), redkeje se obrnejo na strokovne delavce. Kljub temu so mladi v intervjujih poudarili potrebo po zgodnji pripravi na prehod v zaposlitev že v šolskem okolju ter po mentorstvu na delovnem mestu. Prehod spremljajo tudi številne spremembe (npr. prilagoditev na novo dnevno rutino), ki lahko vplivajo na duševno zdravje mladih, prav tako pa nanj vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so pritiski staršev in družbena pričakovanja. V tem prehodnem obdobju ima zato socialno delo pomembno vlogo, saj deluje kot vir podpore pri premagovanju izzivov prehoda, vir usmerjanja in vir krepitve moči.</dc:description><dc:publisher>[J. Štumberger]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-06 09:01:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172181</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
