<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172175"><dc:title>Izkušnje mladih Romov in Rominj v večinski družbi</dc:title><dc:creator>Bogatin,	Nino	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zaviršek,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>etnične manjšine</dc:subject><dc:subject>anticiganizem</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>mediji</dc:subject><dc:subject>odnosi</dc:subject><dc:subject>Prekmurje</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu se osredotočam na izkušnje mladih Romov in Rominj, ki jih ti doživljajo v večinski družbi, saj v svojem vsakdanjem življenju ves čas prehajajo med dvema »okoljema«, in sicer šolskim in izvenšolskim okoljem. Znotraj šolskega okolja je poudarek na raziskovanju izkušenj, ki jih imajo mladi Romi in Rominje z učitelji in učiteljicami ter izkušenj z neromskimi vrstniki. Med raziskovanjem izkušenj v izvenšolskem okolju sem se s sogovorniki in sogovornicami dotaknil teme neromskih vrstnikov in medijev. Pomemben del raziskovanja je predstavljalo odkrivanje izkušenj mladih Romov in Rominj, ki jih imajo s predsodki in stereotipi s strani Neromov. Večina sogovornikov, sodelujočih v raziskavi, je starih od 12 do 20 let, zato sem se glede na Konvencijo o otrokovih pravicah in dejstvo, da gre za etnično manjšino, ki je bila zgodovinsko kontinuirano v neprivilegiranem položaju, odločil za etično presojo raziskave. Komisija za etiko Univerze v Ljubljani, Fakultete za socialno delo je vlogo potrdila. Pri pregledu problematike bom sprva obravnaval temo Romov v Sloveniji in prikazal, kakšen je njihov pravni položaj. Po pregledu literature sem se osredotočil na razsežnosti rasizma do Romov, predstavil sem predsodke in stereotipe do njih, pojem anticiganizma in kot priložnost za kakovostno soustvarjanje kulturno kompetentno socialno delo. Delo zajema tudi medijsko konstrukcijo Romov in teme Romov v izobraževalnem procesu. Pri oblikovanju problema sem si zastavil šest raziskovalnih vprašanj in izvedel kvalitativno raziskavo. Izkušnje mladih Romov in Rominj sem zbiral preko fokusnih skupin. Merski instrument, ki sem ga izdelal za pomoč pri zbiranju podatkov, so bile smernice oziroma vodilo za fokusne skupine. Uporabil sem neslučajnostno vzorčenje, in sicer je šlo za priročni vzorec. Raziskovalna metoda, ki sem jo uporabil, je bilo ustno, skupinsko in enkratno spraševanje. Zbrane podatke sem obdelal in analiziral na kvalitativen način. Ugotovitve sem predstavil v poglavju Rezultati, v poglavju Razprava pa sem odgovoril na raziskovalna vprašanja in jih povezal s teoretičnimi izhodišči, kritično ovrednotil metodologijo in dodal podatke o vrnitvi znanja v skupnost. Izsledke raziskave sem predstavil mladim Romom in Rominjam, ki so v raziskavi sodelovali, in sicer so ti imeli možnost podati svoje mnenje o ustreznosti rezultatov. Rezultati so pokazali, da mladi Romi in Rominje znotraj in tudi izven šolskega okolja doživljajo različne izkušnje z Neromi, od pozitivnih in mešanih do negativnih. Odnos Neromov do Romov sogovorniki na podlagi izkušenj v šoli doživljajo kot bolj negativen, medtem pa, izhajajoč iz izkušenj v zunajšolskem okolju, ta odnos doživljajo kot bolj pozitiven. Predsodki in stereotipi do Romov so v današnji družbi še vedno prisotni. V zaključku sem oblikoval sklepe in zapisal predloge za možne praktične ukrepe ter nadaljnje raziskovanje. Izvedeno raziskavo sem ves čas dojemal kot priložnost za primer dobre prakse dela z Romi in ne samo zanje.</dc:description><dc:publisher>[N. Bogatin]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-06 09:00:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172175</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
