<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172166"><dc:title>Vrednotenje vsebnosti in stabilnosti hidrofilnih derivatov askorbinske kisline v izbranih kozmetičnih izdelkih z metodo tekočinske kromatografije</dc:title><dc:creator>Podvinšek,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Roškar,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Temova Rakuša,	Žane	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>askorbil fosfat</dc:subject><dc:subject>askorbil glukozid</dc:subject><dc:subject>3-O-etil askorbinska kislina</dc:subject><dc:subject>kozmetični izdelki</dc:subject><dc:subject>stabilnost</dc:subject><dc:subject>vsebnost</dc:subject><dc:description>Askorbinska kislina je priljubljena aktivna sestavina kozmetičnih izdelkov, znana po svojih antioksidativnih lastnostih. Najpogosteje jo najdemo v kozmetičnih izdelkih za posvetlitev kože ter nego zrele ali aknaste kože. Zaradi njene nestabilnosti jo proizvajalci vse pogosteje nadomeščajo s stabilnejšimi derivati. 
Ker so derivati askorbinske kisline z vidika stabilnosti manj raziskani, je bil eden izmed glavnih ciljev diplomske naloge ovrednotiti njihovo stabilnost in dejansko vsebnost v izbranih kozmetičnih izdelkih. Pri tem smo se osredotočili na hidrofilne derivate askorbinske kisline, in sicer natrijev askorbil fosfat, askorbil glukozid in 3-O-etil askorbinsko kislino. Osnova za vrednotenje stabilnosti je ustrezna stabilnostno-indikativna metoda HPLC, ki smo jo najprej optimizirali in nato uspešno ovrednotili v skladu s smernicami ICH. Po pregledu izdelkov na trgu smo izbrali 14 kozmetičnih izdelkov, ki so imeli navedene izbrane derivate, pri čemer smo se osredotočili na izdelke, ki so vsebnost derivatov tudi kvantitativno navajali. Na podlagi ugotavljanja prisotnosti in vsebnosti smo preverjali ustreznost njihovega označevanja in kakovost izdelkov. Analiza je pokazala, da so bili v večini kozmetičnih izdelkov prisotni vsi navedeni derivati, le v enem nismo zaznali askorbil glukozida, v dveh izdelkih pa še dodatno askorbinske kisline. Do večjih odstopanj je prišlo pri izdelkih z navedeno vsebnostjo derivatov askorbinske kisline, saj so bile ugotovljene vsebnosti tudi do 93,8 % nižje od navedenih, pri večini izdelkov pa je bilo odstopanje do 25 %. Neposredne povezave med cenami izdelkov in dejansko vsebnostjo derivatov ali ustreznostjo navedb nismo ugotovili. 
Ker je stabilnost pogost razlog za neustrezno vsebnost, smo izbrane kozmetične izdelke izpostavili dolgoročnim in pospešenim pogojem testiranja, sočasno smo tem pogojem izpostavili tudi standardne raztopine. Nestabilnost je med derivati izkazal askorbil glukozid, tako v kozmetičnih izdelkih kot tudi v raztopinah pri pospešenih pogojih shranjevanja. Pri dolgoročnem testiranju stabilnosti so bili v testiranem časovnem oknu stabilni vsi derivati (&lt; 10 % upad po 4 tednih). Potrdimo lahko, da so vsi trije derivati askorbinske kisline stabilni ob priporočenih pogojih uporabe in shranjevanja. Na podlagi rezultatov ugotavljanja vsebnosti aktivnih sestavin pa lahko zaključimo, da bi bilo smiselno uvesti doslednejši nadzor na področju navedb na kozmetičnih izdelkih, ki bi preprečile zavajanje potrošnikov.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-06 08:46:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172166</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
