Razvoj formulacije albuminskih nanodelcev za dostavo slabo vodotopnih zdravilnih učinkovinKastelec, Neža (Avtor) Kocbek, Petra (Mentor) Kirbus, Klemen (Komentor) albuminski nanodelcidesolvatacijaibuprofenkarvedilolliofilizacijaAlbuminski nanodelci predstavljajo obetaven nanodostavni sistem za zdravilne učinkovine. Temeljijo na albuminu, ki je molekula endogenega izvora. Imajo številne pozitivne lastnosti, kot so netoksičnost, biokompatibilnost, neimunogenost, sposobnost vezave različnih ligandov in možnost njihove tarčne dostave ter prirejenega sproščanja. Namen magistrske naloge je bil izdelati suho formulacijo albuminskih nanodelcev z vgrajeno slabo vodotopno zdravilno učinkovino. S postopkom desolvatacije smo izdelali albuminske nanodelce brez zdravilne učinkovine, s povprečno hidrodinamsko velikostjo 226,2 nm in ozko porazdelitvijo velikosti (polidisperzni indeks 0,047) ter visoko absolutno vrednostjo zeta potenciala (- 31,2 mV). Kot modelni zdravilni učinkovini smo uporabili ibuprofen in karvedilol. Ibuprofen smo dodali k vodni raztopini albumina z osnovno raztopino v etanolu ali dimetilsulfoksidu. Dodajali smo ga tudi z etanolom za desolvatacijo. Povprečna velikost nanodelcev se je z naraščajočo koncentracijo dodanega ibuprofena povečevala in izkazovali so slabšo stabilnost ter večjo polidisperznost v primerjavi z nanodelci brez zdravilne učinkovine. Pri vgradnji je ibuprofen verjetno ostal adsorbiran na površini nanodelcev, saj je bila določena vsebnost ibuprofena v nanodelcih zanemarljiva. Karvedilol smo dodajali samo z etanolom za desolvatacijo in izdelali majhne (~ 200 nm) in monodisperzne (polidisperzni indeks 0,140) albuminske nanodelce z visokim absolutnim zeta potencialom (-30 mV). Nanodelci so se z naraščanjem koncentracije dodanega karvedilola zmanjševali. Njihova fizikalna stabilnost v disperziji je bila v obdobju 1 meseca pri 8 °C dobra in primerljiva z nanodelci brez zdravilne učinkovine. Vsebnost karvedilola v nanodelcih je znašala med 0,21 in 4,67 % (m/m). Sproščanje karvedilola iz pripravljenih formulacij je bilo takojšnje. Najbolj primerna medija za liofilizacijo nanodelcev sta bili raztopini 2 % saharoze in 1 % manitola (m/V) ter 2 % saharoze in 2 % manitola (m/V). Zdravilna učinkovina v nanodelcih je vplivala na proces liofilizacije, saj so nanodelci s karvedilolom po liofilizaciji ohranili svoje lastnosti, nanodelci z ibuprofenom pa ne. Albuminski nanodelci so se izkazali kot obetaven nanodostavni sistem, a ne za vse vrste učinkovin, ki se v krvnem obtoku vežejo na albumin. Nadaljnje raziskave bi bilo smiselno usmeriti na albuminske nanodelce s karvedilolom, ki imajo potencial za zdravljenje srčno-žilnih bolezni.20252025-09-06 08:46:03Magistrsko delo/naloga172165sl