<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172136"><dc:title>Vrtanje v Al in Ti zlitino z dovajanjem plinov brez uporabe hladilno-mazalnih sredstev</dc:title><dc:creator>Žbogar,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pušavec,	Franci	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrtanje</dc:subject><dc:subject>suha obdelava</dc:subject><dc:subject>inertni plini</dc:subject><dc:subject>rezalne sile</dc:subject><dc:subject>obraba</dc:subject><dc:subject>aluminijeve in titanove zlitine</dc:subject><dc:description>Glavni namen te diplomske naloge je z eksperimentom ugotoviti, kakšen vpliv imajo različni inertni plini na vrtanje s karbidnimi svedri v aluminijeve in titanove zlitine. Za eksperiment smo uporabili sveder iz karbidne trdine premera 6,8 mm, ki ima luknjo za dovajanje hladilno-mazalnih sredstev na rezalno mesto. Za hlajenje smo uporabljali tri hladilne pline pod tlakom 9 bar. Ti plini so bili komprimiran zrak, ogljikov dioksid (CO$_2$) in argon. Vrtali smo v aluminijevo zlitino Al 2000 serije in titanovo zlitino Ti-6Al-4V. Pri preizkusu smo z merilno celico merili podajalne sile in rezalne momente. Zajete podatke smo analizirali s pomočjo programske opreme NI LabVIEW. Za opazovanje obrabe smo sveder po koncu preizkusa pregledali pod optičnim digitalnim mikroskopom. Z eksperimentom smo ugotovili, da pri vrtanju v aluminijevo zlitino izbira plina nima velikega vpliva na sile in momente, nekoliko pa vpliva na obrabo. Pri vrtanju titanove zlitine kaže uporaba argona na precejšnje zmanjšanje podajalnih sil, ne vpliva pa na rezalne momente in obrabo.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-06 08:30:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172136</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
