<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172055"><dc:title>Strokovna pomoč v senci nasilja: tiha cena socialnega dela</dc:title><dc:creator>Miladinović,	Jovana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sobočan,	Ana Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>strokovne delavke</dc:subject><dc:subject>uporabniki</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>varnost na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>organizacijska podpora</dc:subject><dc:subject>pravna zaščita</dc:subject><dc:subject>etične dileme</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem raziskovala pojavnost nasilja uporabnikov nad strokovnimi delavkami. Idejo za raziskavo sem dobila v času opravljanja praktičnega učenja na Centru za socialno delo Ljubljana, kjer sem bila prvič priča nasilju uporabnika nad socialno delavko. Namen moje raziskave je osvetliti vrste nasilja, s katerimi se strokovne delavke soočajo, njihove načine spoprijemanja, izkušnje z organizacijsko in pravno zaščito ter doživljanje etičnih dilem v tem kontekstu.
Teoretični del vključuje pregled vloge in delovanja centrov za socialno delo, Društva za nenasilno komunikacijo in Društva Ključ, kjer se strokovne delavke vsakodnevno srečujejo z ranljivimi skupinami. Podrobneje so opredeljene vrste nasilja (verbalno, fizično, psihično, spolno in ekonomsko) ter možni vzroki zanj, vključno z družbenimi, psihološkimi in kulturnimi dejavniki. Pomembno pozornost sem namenila nasilju tretjih oseb na delovnem mestu ter posledicam, ki jih to lahko povzroči ter s tem vpliva na strokovno in osebno življenje zaposlenih. Pregledala sem tudi veljavno zakonodajo, ki ureja varnost na delovnem mestu, ter prikazala etične vidike zavrnitve obravnave primera zaradi ogrožanja varnosti strokovne delavke. 
Moja raziskava je empirična in kvalitativna. Kot merski instrument sem uporabila smernice za intervju, ki je bil delno standardiziran. V raziskavi je sodelovalo šest strokovnih delavk in delavcev iz različnih institucij (CSD Ljubljana, Društvo Ključ, Društvo za nenasilno komunikacijo), ki predstavljajo moj vzorec iz populacije. Slednja vključuje vse strokovne delavke in delavce na področju socialnega dela, ki so v letu 2025 zaposleni na področju socialnega varstva in so v neposrednem stiku z uporabniki (npr. Center za socialno delo Ljubljana, Društvo Ključ, Društvo za nenasilno komunikacijo). Vzorec je bil neslučajnostni in priložnostni ter je vključeval tri strokovne delavke in enega delavca s centra za socialno delo ter strokovno delavko in strokovnega delavca iz nevladnih organizacij. 
Rezultati kažejo, da so socialne delavke pogosto izpostavljene verbalnemu in psihičnemu nasilju, v določenih primerih pa tudi fizičnim napadom s strani uporabnikov. Kritična sta normalizacija nasilja v organizacijah in pomanjkanje ustreznih varnostnih protokolov. Organizacijska podpora je pogosto nezadostna, zakonska zaščita pa splošna in nepopolna. V praksi se pojavljajo etične dileme, predvsem pri odločanju med dolžnostjo pomoči uporabniku in zaščito lastne varnosti. 
Diplomsko delo opozarja na potrebo po sistemskih spremembah, večji organizacijski podpori, razvoju konkretnih varnostnih ukrepov ter uveljavitvi strokovne avtonomije strokovnih delavk v situacijah nasilja.</dc:description><dc:publisher>[J. Miladinović]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-05 09:01:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172055</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
