<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172044"><dc:title>Perspektive socialnih delavk pri delu s povzročitelji nasilja na Centru za socialno delo Ljubljana</dc:title><dc:creator>Kraner Nik,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sobočan,	Ana Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>povzročitelji nasilja</dc:subject><dc:subject>izzivi in ovire pri delu</dc:subject><dc:subject>tveganja in varnost socialnih delavk</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>skrb zase v socialnem delu</dc:subject><dc:subject>individualna in organizacijska skrb zase</dc:subject><dc:description>V prvem delu diplomske naloge sem predstavila značilnosti in kompleksnost dela s povzročitelji nasilja ter osvetlila izzive, s katerimi se srečujejo socialne delavke na Centru za socialno delo Ljubljana. Opisala sem tudi pojave izgorelosti, sekundarne travmatizacije in pomen skrbi zase tako na individualni kot organizacijski ravni. Posebno pozornost sem namenila občutku varnosti socialnih delavk pri delu in pomanjkanju sistemske zaščite.
V raziskovalnem delu sem s pomočjo kvalitativne analize intervjujev z zaposlenimi na področju nasilja raziskovala, kako socialne delavke doživljajo delo s povzročitelji nasilja, katere izzive in ovire prepoznavajo, kako poskrbijo za lastno dobrobit ter kako doživljajo podporo organizacije. Ugotovila sem, da se pogosto srečujejo z odporom in neprevzemanjem odgovornosti uporabnikov, prisotne pa so tudi manipulacije in verbalno nasilje. Socialne delavke opozarjajo na pomanjkanje ustreznih varnostnih mehanizmov in zakonodajne zaščite, kar zmanjšuje njihov občutek varnosti. Kljub temu si prizadevajo vzpostaviti strokoven odnos s povzročitelji nasilja in poudarjajo pomen etike, postavljanja meja in transparentnosti v komunikaciji.
Na področju skrbi zase se delavke poslužujejo različnih strategij, a pogosto poročajo o težavah pri razbremenitvi, predvsem zaradi preobremenjenosti in kadrovskega pomanjkanja. Organizacijska podpora, kot so supervizije in intervizije, obstaja, vendar se delavke pogosto počutijo prepuščene lastni presoji. Ugotavljam, da bi bilo smiselno več vlagati v izobraževanje, sistemsko zaščito socialnih delavk in vzpostavitev varnega delovnega okolja. Rezultati raziskave ponujajo pomembna izhodišča za izboljšanje strokovne podpore in razumevanje specifik dela s povzročitelji nasilja.</dc:description><dc:publisher>[A. Kraner Nik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-05 09:00:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172044</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
