<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172020"><dc:title>Vpliv temperature in koncentracije elektrolita na učinkovitost plazemskega elektrolitskega poliranja</dc:title><dc:creator>Strajnar,	Neja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valentinčič,	Joško	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sabotin,	Izidor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>plazemsko elektrolitsko poliranje</dc:subject><dc:subject>temperatura elektrolita</dc:subject><dc:subject>koncentracija elektrolita</dc:subject><dc:subject>hrapavost površine</dc:subject><dc:subject>hitrost odnašanja materiala</dc:subject><dc:description>V zaključni nalogi je obravnavan vpliv temperature in koncentracije elektrolita na učinkovitost plazemsko elektrolitskega poliranja (PeP) kovinskih vzorcev iz nerjavnega jekla. Namen raziskave je določiti ustrezne pogoje obdelave za doseganje čim boljše hrapavosti površine. Vsi vzorci so bili pred PeP peskani z namenom, da bi imeli čim bolj enako začetno hrapavost površine. Obdelava s PeP poteka pri konstantni napetosti 320 V in času trajanja obdelave štiri minute. Uporabljajo se različne koncentracije amonijevega sulfata (0,15 M–0,75 M) in temperature elektrolita (65–80 $^°$C). Meritve hrapavosti (Ra, Rz, Rp, Rv), mase, debeline in geometrije robov se izvajajo pred in po obdelavi. Rezultati kažejo, da se pri koncentracijah 0,15 M in 0,3 M pri vseh temperaturah hrapavost znatno zmanjša. Prav tako se dobri rezultati dosegajo pri 0,45 M in 80 $^°$C, kjer je površina gladka, izguba mase pa majhna. Koncentracija elektrolita ima večji vpliv na kakovost obdelave kot temperatura.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-05 08:31:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>172020</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
